Namig za kratek izlet

Premalokrat se zavedamo, da se lepote naše dežele skrivajo čisto blizu nas. Vedno hrepenimo po oddaljenih krajih in deželah, pa vendar obstajajo čudoviti kotički v občini, ki so dosegljivi vsem. In ko jih enkrat odkrijete, se boste z veseljem vračali nazaj. Kdo ve, mogoče pa naslednjič odkrijete kaj novega, kar vam bo pospešilo bitje srca. Poizkusite!

Rigelj (536 m)

Poti na Rigelj je več, najbolj znana in razgibana pa je vsekakor markirana pot Vojnik–Kunigunda. Rigelj je hrib z žigom in se nahaja približno na polovici zgoraj omenjene poti. Pot, ki se začne pri mostu čez Hudinjo, je dolga 6 km, za njo pa boste potrebovali dobri dve uri. Sprva je le-ta asfaltirana in poteka skozi Konjsko in Hrenovo, nato pa vas markacije usmerijo v gozd. Priporočljiva je primerna planinska obutev, saj je teren razgiban, od izhodišča do cilja pa opravite 250 m višinske razlike. Pohod je primeren za vse generacije, tudi za otroke. V zakup pa le vzemite to, da se bo pot z otroki podaljšala, saj lahko ob poti opazujete živali na pašnikih (ovce, koze, jelene), v gozdu pa občudujete drevesa in prisluhnete ptičjemu petju.

Špičast vrh

Najbolj znan in obiskan vrh Kislice, se lahko pohvali z 994 m nadmorske višine. Je najvišji vrh naše Občine, ki z vrha ob lepem vremenu daje čudovit razgled. Tako je mogoče videti Frankolovo, Vojnik, Novo Cerkev, Socko in Celjsko kotlino, pogled pa vam seže tudi do Stolpnika in Konjiške Gore, Boča, Kuma, Mrzlice in celo do dela Kamniško Savinjskih Alp. Do vrha se lahko odpravite iz Socke (preko Strnadovega travnika) ali iz Frankolovega. Iz slednjega do vrha vodita vsaj dve poti, ena ima izhodišče v Belem potoku, druga pa na koncu vasi Lipa. Za prvo pot boste potrebovali približno 1.20 h, za drugo pa dobrih 45 min. Če se odločite za daljšo pot, vas le-ta pelje najprej mimo 9-metrskega Lindeškega slapu, nato vas usmeri na strm vzpon po gozdnem pobočju. Sledi dobro vzdrževana širša gozdna cesta, ki pa vas kmalu usmeri na greben Kislice. Od tu naprej je pot dobro uhojena, značilno zanjo pa je, da se izmenjujejo položni in strmi deli. Tik pod vrhom pa vas čaka najbolj zahtevni del poti – skale, kjer je potrebno malo plezalnih veščin. Preko treh skalnih skokov se nato vzpnete na razgledno točko, na kateri sta tudi žig in vpisna knjižica.

Slomškova pot

Slomškova romarska pot se prične v 4. etapi celotne poti, pri rojstni hiši Antona Martina Slomška v Unišah pri Slomu in zaključi v Novi Cerkvi. Pot obsega 30 km hoje, za kar potrebujemo približno 8-9 ur. Del poti lahko prehodite tudi v Novi Cerkvi, z izhodiščem v trgu/na vasi. Usmerite se desno, v naselje Novake, kjer sledite tablam, ki v modro zelenem krogu z belim križem ponazarjajo Slomškovo pot. Ko prispete na vrh naselja, na travnik, kjer se sprehodite mimo mini ranča, na katerem lahko opazite damjake, koze in osla, se na križišču usmerite levo, nazaj proti Novi Cerkvi. Tako boste prehodili krožno pot, ki je dolga dobrih 5 km. Pot vas bo pripeljala mimo znamenite Petračeve kleti, nato pa cesti sledite v dolino. Ko se vrnete nazaj na trg, si lahko ogledate še gotsko kapelo sv. Mihaela, v kateri je deloval Slomšek, ko je kaplanoval v Novi Cerkvi. Poleg cerkve se nahaja tudi kašča, v kateri si po predhodnem dogovoru lahko ogledate še Slomškovo spominsko sobo. Pot pa lahko na vrhu Novak podaljšate po travniških kolovozih in gozdnih poteh do Frankolovega, skozi vas Bezenškovo Bukovje v smeri Črešnjic in vse naprej do Slomškove rojstne hiše.