Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
5°C
SOB.
24°C
6°C
Oceni objavo

V spomin Vinku Dobovičniku

V ponedeljek, 30. avgusta 2021, smo se na vojniškem pokopališču poslovili od Vinka Dobovičnika.

Pesem je bila položena v zibel skupaj z njim, ko je 23. februarja 1935 v Loki pri Dobrni ugledal luč sveta. Že takrat je spoznal, da si je potrebno deliti vse, saj si je življenje pod maminim srcem delil z bratom dvojčkom Jožetom.

Ko je bil star dve leti, se je družina preselila v Vojnik, v prijeten kotiček pod cerkvijo Device Marije. V družini se je rodilo deset otrok. Igrali so se ob potočku, ki je tekel mimo hiše, na travniku ali na dvorišču in spoznavali naravo, krepilo pa jih je medsebojno sodelovanje in druženje. Vinko je moral zgodaj poprijeti za različna kmečka opravila.

Mama je bila tista, ki je poskrbela, da je pesem v hiši vedno lepo zvenela. Kljub temu da tisti časi niso bili ravno rožnati, je znala v vsaki stvari in v vsakem trenutku najti dobro in to deliti z otroki. Starša sta Vinku skupaj s pesmijo položila v zibel kot popotnico za življenje tudi delavnost in vero v Boga, oboje ga je spremljalo na vsakem koraku.

Po osnovni šoli se je izučil za mizarja, čas pa je prinesel novo znanje, in sicer je postal steklar. Življenje mu ni prizanašalo, saj je mnogo prekmalu izgubil ženo in ostal sam z otrokoma. Rad se je družil s sestrami in njihovimi družinami. Vsako srečanje je bilo povezano z lepim petjem.

Pravijo, da se tam, kjer se zaprejo ena vrata, odprejo druga, le videti jih moraš. Tako je tudi Vinko našel odprta vrata pri Minki, ki mu je več kot 35 let stala ob strani, skupaj s sinovoma, vse do poslednjega slovesa.

Petje in prelepa slovenska pesem je bila ena njegovih največjih ljubezni, ki ga je spremljalo skozi vse življenje. Bog mu je dal izreden posluh in lep glas. Več kot 66 let je aktivno prepeval v Mešanem cerkvenem pevskem zboru sv. Jerneja Vojnik, Moškem pevskem zboru Nova Cerkev in Moškem pevskem zboru France Prešeren Vojnik. Mnogo solističnih nastopov je imel v vseh treh zborih. Na odru, na koru, pred cerkvijo, na prireditvenih prostorih, v podoknicah, na praznovanjih, na pogrebih … Neštetokrat je s svojim čudovitim glasom pel na domačem koru, na novih, zlatih, slovesnih ali navadnih mašah, neštetokrat je zvenela tista Ti si duhovnik vekomaj ali Sveti Jernej, bod' pozdravljen, pa Pesem sužnjev, Pred teboj, o Mati ... Zanj je prav gotovo veljalo: ''Kdor lepo poje, dvakrat moli!'' Bil je srčen, dobrovoljen in prijazen pevec. Za čudovito cerkveno petje je prejel priznanje celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška.

Zborovodkinja Emilija Kladnik je takole zapisala: ''Bili ste ponos našega zbora, s svojim izjemnim glasom ste blesteli kot solist, ki mu nobena pesem ni bila prezahtevna. Glas in talent, ki ste ju prejeli ob rojstvu, ste v sedem desetletij trajajoči pevski karieri čudovito izkoristili. Za zborovodjo je velik privilegij, da more imeti v vrstah tako kakovostnega pevca. Vaša suverenost je bila kot steber med ostalimi pevci. Ob tem ste imeli radi dobrovoljno družbo, povedali kakšno šalo in nas razveseljevali z unikatnimi izvedbami, kakršna je pesem Japonček, pa En starček je živel, Okoli hišice so same rožice … Na koncertih je bila vaša zanesljivost še posebej dragocena, odgovornost in požrtvovalnost sta bili vaši odliki. Imeli ste veliko avtoriteto med pevci, bili ste naša legenda in čeprav zadnjih nekaj let niste mogli več dejavno sodelovati, naše vezi ostajajo in v veliki hvaležnosti za vse, kar ste zboru prispevali, vas neizmerno pogrešamo.''

Vinko se je poslovil na 38. obletnico smrti njegove mame. Župnik Anton Perger je ob tem povedal, da ''če je njegova mama prišla ponj na ta dan, je tudi Božja Mati pristopila in mu pomagala v Nebeško kraljestvo, kjer bo lahko pel naprej v nebeškem zboru.'' Pri sveti maši in na pokopališču so se od njega poslovili njegovi sopevci, duhovniki Anton Perger, Alojz Vicman in Ivan Šumljak ter mnogi sorodniki in prijatelji, ki bodo pogrešali njegovo petje.

Tekst: Milena Jurgec

Oglejte si tudi