Logo MojaObčina.si

Vojnik

DANES
26°C
10°C
JUTRI
25°C
12°C
1492

Prgišče ali ščepec, vsega po malem

Nisem štela, prav gotovo pa sem mnogokrat slišala: "Preživite novoletne praznike v dobri družbi, med veselimi ljudmi!" To sva z možem tudi storila. V Koči na Tomažu se je zbrala skupina ne le planincev, ne le Vojničanov, pač pa množica ljudi, ki si je želela vedrine, dobrega vzdušja in domačnosti. Tega smo bili tudi deležni. Dežurna sta bila Tomi in Polona, kuhalnico je vrtel Zdenko, delovne spretnosti je dodal tudi Uroš. Peter in Bogdan sta poskrbela za ples in petje. Poleg kisle juhe, ki nam je zelo prijala, smo iz nahrbtnikov dodali dobrote, ki pritičejo temu večeru. Pijača je bila postrežena, penino pa smo tudi ob odštevanju zadnjih minut starega leta vzeli iz nahrbtnikov. Želje, te želje, ki so vsako leto drugače obrnjene besede, pa vendar z isto vsebino: zdravja, dobre volje, sreče, notranjega miru in ščepec hudomušnosti, smo si zaželeli, si stisnili dlani ali se objeli.

Naj se lepe in iskreno povedane želje dotaknejo tudi vas, vseh bralcev teh novic, dogodkov! Ne glede na to, kaj nam vse napovedujejo za leto 2020, si sami utiramo poti. Stopite korajžno po poteh, tudi neuhojenih, kjer vas bodo lepi spomini greli in razveseljevali še dolgo potem.

 

Na eno izmed poti smo stopili že v petek, 3. januarja, ko smo se podali iz Vojnika na Kunigundo. Kar me je letos presenetilo ob prečkanju mostu čez Hudinjo, je bilo veliko število mladih. Nismo motili njihovih pogovorov, izžarevanja vitalnosti in nalezljive dobre energije, ko so nas prehitevali. Tilen in Tomi, vodnika, sta bila med tistimi, ki so šli vso pot. Nekateri smo se priključili na Konjskem, drugi v Šmartnem. Prihajali so z Dobrne, Lemberga, Galicije in od drugod. Večer je bil lep, temperature ugodne, pot suha. Kot nalašč za čuječnost! Prisluhniti tišini gozda, šelestenju listja, občudovati modro nebo, ki sta ga tu in tam zmotila svetloba žarometov ali glas, zvok današnjega časa. 

 

V obeh kočah na Gori je bila prisotna dobra volja, vzdušje in pesem sta bila praznična. Marta in Miran sta poskrbela, da ne bi izgubili kakšnega dekagrama. Malica na žlico, joj, kako se prileže! In glas harmonike je dodal svoje. Hvala tudi markacistom, ki so pred nami prehodili pot in jo dobro označili.

Z Gore smo se vračali v tišini, kot da nam je bilo ravno prav vsega. Spomnila sem se besed, ki nam jih je namenila mati Terezija:" Opazujte zvezde, luno in sonce, kako se premikajo v tišini. Tišino potrebujemo za to, da bi se lahko dotaknili duše."

Ščepec vsega vam želim!

In varnih korakov!

 

Tekst in foto: Zvonka Grum

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi