Pešpot nas je vodila na hrib po asfaltu in potem po makadamski cesti. Na senčni strani je bilo še kar nekaj snega, vendar se je hitro topil pod toplimi žarki sonca. Na južni strani hriba, ki se je dvigoval na levi strani ceste, se je pogled ustavil na cvetočem resju. Ko smo prispeli na sedlo, kjer se je združila naša pot s potjo na Svetino, se je v daljavi odprl pogled na zasnežene Kamniško-Savinjske Alpe s Peco. Od tu smo se po strmi gozdni poti povzpeli na vrh Resevne, ki leži na 682 n. m. Ob poti smo opazili veliko borovničevja.

Na vrhu Resevne stoji 20 m visok razgledni stolp. Z vrha stolpa je lep razgled, kjer nam na vzhodu in jugu pogled seže na Kozjansko hribovje, na severovzhodu na Boč, Plešivec, Donačko goro, pa vse do Slemena nad Zagrebom. Na jugovzhodu so Svetina, Tolsti vrh in levo Posavsko hribovje. Na obzorju se riše Konjiška gora, levo Paški Kozjak in za njim Uršlja gora. Pod pobočji Resevne leži šentjurska dolina. Pod domom je spomenik žrtvam, padlim v II. svetovni vojni.

Po dobri malici na soncu smo naredili nekaj fotografij. Bilo je prijetno, vendar treba se je bilo vrniti v dolino.

Vabljeni na prihodnji pohod v aprilu na Celjsko kočo.

Tekst in foto: Štefka Naglič