S pesmijo »Pod Uršt« so se pevci Moškega pevskega zbora Prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo v najlepšem pomladnem mesecu pri odprtem grobu poslovili od svojega sopevca Toneta Gregorca. Ganljivo je bilo slovo s pesmijo, ki jo je imel Tone neizmerno rad in jo je v družbi pevcev in prijateljev ničkolikokrat zapel. In težko se je bilo posloviti od človeka, ki je dolga desetletja sooblikoval življenje prosvetnega  društva, moškega zbora in domačega kraja, vendar s hvaležnostjo, ker smo lahko del poti prehodili skupaj z njim.

Pesem je zaznamovala celotno Tonetovo življenje. Že kot kratkohlačnik je začel prepevati v osnovnošolskem zboru. Kot mladenič je pel pri MoPZ Svoboda Celje, kar 26 let tudi pri Moškem komornem zboru Celje. Tone je eden izmed ustanovnih članov Moškega pevskega zbora Anton Bezenšek Frankolovo. Z nekajletno vmesno prekinitvijo je v tem zboru prepeval skoraj do zadnjega diha, prepeval je tudi na koru domače cerkve. Bil je pobudnik in član vokalne skupine Bratje Gregorc, kasneje Družine Gregorc, ki ohranja in oživlja že pozabljeno ljudsko pesem. V svoji zbirki je imel bogato zakladnico že davno pozabljenih besedil ljudskih pesmi, ki so jih Gregorčevi oživljali in prenašali na mlajše rodove.

Davnega leta 1971 je s Kvartetom Vasovalci zaplul v narodno zabavne vode in tako sodeloval s številnimi znanimi glasbeniki. Posebno poglavje njegovega življenja pa je bilo 20-letno prepevanje v zelo uspešnem Kvartetu, kasneje Kvintetu Frankolovčani. Z obema kvartetoma so dosegali zavidljive uspehe, izdajali long play plošče in kasete, snemali radijske in TV oddaje, gostovali doma in v tujini. Še kako mu je bilo mar za razvoj kulturnega dogajanja v kraju in širše. V preteklosti je bil 15 let član izvršnega odbora pri ZKO Celje. V mozaik kulturnega življenja je vgrajeval svoje kamenčke kot večletni predsednik Prosvetnega društva Anton Bezenšek in kasneje kot član izvršnega odbora tega društva. Njegove ideje, pa tudi dobronamerne kritike, so bile vedno dobrodošle. Bil je gonilna sila domala vseh 35. koncertov »Ostanimo prijatelji«. Kot zanesljiv in odgovoren človek, pevec ali organizator, je naštetemu udejstvovanju namenil dobršen delež svojega časa. Zaradi številnih zaslug je bil imenovan za častnega člana Prosvetnega društva Anton Bezenšek. Prejel je mnogo priznanj, med najvidnejšimi so zlati grb Občine Vojnik, priznanje za življenjsko delo na področju kulture v Občini Vojnik in posebno priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Bil pa ni samo pevec. Svojo modrost in ideje je širil tudi kot predsednik krajevne skupnosti, saj je bil pobudnik, da je Frankolovo takrat dobilo svoj grb in zastavo. Bil je tudi občinski svetnik in član komisije za družbene dejavnosti v občini Vojnik. Bil je človek z občutkom za kulturo in z veliko ljubeznijo do domačega kraja.

Njegovi zadnji dnevi so bili težki in polni bolečin, ki jih je nosil tiho in dostojanstveno. Njegov glas je utihnil, a spomini ostajajo v pesmih, v zgodbah, v vseh njegovih delih. Ostal bo v društvu, ki mu je posvetil velik del svojega življenja. In ostal bo v srcih njegovih najdražjih – žene, otrok in vnukov in v srcih vseh, ki smo ga poznali.

Janja Srebot, Sonja Jakop