Anton Brezovnik (učitelj, pisatelj in politik) je bil rojen 30. maja 1853 v vasi Vrhe v Slovenj Gradcu, umrl je 20. novembra 1923 v Vojniku. Kot učitelj je služboval najprej v Puščavi na Pohorju (1874-1875), v Framu (1875-1876) in do predčasne upokojitve (1876-1897) v Vojniku. Deloval je v učiteljskih društvih ter bil predsednik in častni član Učiteljskega društva za celjski in laški okraj. Na njegovo sopobudo je leta 1889 nastala Zveza slovenskih učiteljskih društev s sedežem v Ljubljani. Kot pisatelj je zbiral, urejal in objavljal svoje literarne prispevke v časopisih in strokovnih revijah (Slovenski narod, Domovina, Slovenski učitelj, Vertec …) ter zbral in objavil povesti »Šaljivi Slovenec«, pesmi za mladino »Zvončeki« ter igre in bajke. V Vojniku je po upokojitvi odprl trgovino z mešanim blagom in leta 1897 soustanovil Posojilnico za finančno pomoč kmetom. Bil je tudi dolgoletni odbornik Zvezne tiskarne v Celju, ustanovljene leta 1904.

Igo Kaš (pisatelj, prevajalec in pripovednik) je bil rojen 26. junija 1853 v Vojniku, umrl je 25. decembra 1910 v kraju Baden v Avstriji. Rojen je bil kot Ignaz Kasch staršem Martinu Kašu (sedlarskemu mojstru) in Neži (rojeni Streisach). Osnovno šolo je obiskoval v Vojniku in v letih 1865–1873 obiskoval gimnazijo v Celju. Biologijo je študiral na filozofski fakulteti v Gradcu. Po vstopu v avstro-ogrsko vojsko je sodeloval pri zasedbi Bosne in Hercegovine ter bil imenovan za vojaškega častnika in pozneje napredoval do vojaškega čina stotnika in služboval v Badnu blizu Dunaja. Po predčasni upokojitvi je na zasebni šoli v Badnu poučeval latinščino, grščino, nemščino in zgodovino. Igo Kaš je poznan kot prevajalec slovenskih pesmi v nemščino (Gregorčič …) ter kot pisatelj črtic in povesti spominskega in potopisnega značaja, povzetih iz njegovega življenja in vojaške službe v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Svoja prozna dela je objavljal v slovenskih (Kres, Slovan, Ljubljanski zvon …), avstrijskih ter čeških časopisih in revijah. Po njegovi smrti je leta 1920 izšla njegova knjiga »Dalmatinske povesti« z osmimi povestmi.

Blaž Pristovšek (stavbenik, urbanist, projektant) je bil rojen 23. januarja 1892 v Arclinu, umrl je 13. maja 1970 v Celju. Rojen je bi v kmečki družini v Arclinu ter verjetno v Vojniku obiskoval osnovno šolo in gimnazijo v Celju. Po maturi je leta 1912 nadaljeval študij tehnike v Gradcu in ga dokončal v Pragi. Kot inženir se je najprej zaposlil na direkciji za gradnjo železnic v Beogradu, Brnu, Prekmurju in Ljubljani. Leta 1926 je prišel v Celje in se zaposlil kot mestni inženir ter se posvečal urbanističnemu urejanju in komunalnemu razvoju mesta Celje. Kot vodja mestnega stavbnega urada si je pridobil naziv stavbnega svetnika in prvega mestnega urbanista. Izdelal je načrte za regulacijo Savinje, mestnega vodovoda, plinarne in elektrarne, mestnih nasadov, urejanje Starega gradu in prevzel izdelavo regulacijskega načrta za mesto Celje. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval projektivno delo, zadnja leta pred upokojitvijo pa je bil direktor Projektivnega biroja v Celju.

(Nadaljevanje prihodnjič.)

Tekst: Jože Žlaus