Anton Gregorc je Frankolovo zaznamoval s svojim raznovrstnim delovanjem na področju kulture, še zlasti ga vse življenje spremlja prepevanje v različnih oblikah in pevskih sestavih. Domača pesem mu je bila položena tako rekoč že v zibelko, saj izhaja družine, kjer se je veliko in lepo pelo.
V zborovsko petje se je vključil že v osnovni šoli in še zelo mlad se je izoblikoval v zanesljivega pevca s svetlim tenorskim glasom. Želja po petju ga je kot 20-letnega mladeniča, leta 1964, pripeljala k Moškemu pevskemu zboru Svoboda Celje. Istega leta so štirje pevci, vključno s Tonetom, ustanovili Vokalni kvartet Vasovalci. Že leto po ustanovitvi so dosegli 1. mesto na oddaji »Pokaži, kaj znaš« v Ljubljani. S tem uspehom je kvartet postal prepoznaven, kar ga je popeljalo v narodno zabavne vode. Kot vokalna skupina so sodelovali z Otom Romom, Slavkom Štajnerjem ter Borisom Terglavom, s slednjim so leta 1971 posneli prvo »long play« ploščo. Prav takrat je zaradi menjave pevcev pristopil k kasneje zelo uspešnemu in izredno dejavnemu Vokalnemu kvartetu Frankolovčani, v njem je prepeval dve desetletji, oz. do konca delovanja. Frankolovčani so v sodelovanju z Ansamblom Vikija Ašiča posneli 2 »long play« plošči, z njim večkrat nastopili na števerjanskem in ptujskem festivalu in osvojili Orfejevo zlato značko. Kvartet in kasneje kot kvintet Frankolovčani so na RTV Slovenija posneli 3 samostojne oddaje in 3 samostojne kasete. Nastopali so v vseh državah takratne Jugoslavije, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Madžarski. Nekaj projektov so naredili tudi z Ansamblom Francija Zemeta in Veselimi Libojčani.
Gospod Tone je eden izmed ustanovnih članov moškega pevskega zbora Anton Bezenšek Frankolovo, ki je že slavil 45 let obstoja. Z nekajletno vmesno prekinitvijo v tem zboru prepeva še danes. Prepeva tudi v cerkvenem pevskem zboru v domači župniji. Med drugim je 26 let prepeval tudi v Moškem komornem zboru Celje. Je pobudnik in član vokalne skupine Bratje Gregorc, sedaj Družine Gregorc, ki ohranja in oživlja že pozabljeno ljudsko pesem. Gospod Tone neguje preteklost in ima oči zazrte v prihodnost. V svoji zbirki, ki jo še dopolnjuje, ima namreč bogato zakladnico že davno pozabljenih besedil ljudskih pesmi, ki jih Gregorčevi postopoma oživljajo in prenašajo na mladi rod, na svoje potomce.
Je človek z vizijo, ki mu je še kako mar za razvoj kulturnega dogajanja v kraju in širše. V preteklosti je bil kar 15 let član izvršnega odbora pri Zvezi kulturnih organizacij Celje, v kateri je uspešno zastopal interese Frankolovega na kulturnem področju. V mozaik kulturnega življenja je vgrajeval svoje kamenčke tudi kot večletni predsednik Prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo, še vedno je tvorni član izvršnega odbora tega društva. Njegove ideje, pobude, pa tudi dobronamerne kritike, so cenjene in vedno dobrodošle. Redno spremlja narodno-zabavno sceno in je kot njen dober poznavalec eden izmed glavnih akterjev tradicionalnega in zelo priljubljenega koncerta »Ostanimo prijatelji«, ki že 29 let poteka pod okriljem Prosvetnega društva Anton Bezenšek. Kot sam pravi, mu je vsak projekt, nastop, ali dogodek v zvezi s pesmijo in glasbo v veselje in v izziv. Kot zanesljiv in odgovoren človek, pevec ali organizator, je naštetemu udejstvovanju namenil in še namenja dobršen delež svojega časa.
V preteklosti je bil aktiven tudi na področju političnega življenja v kraju in občini. Bil je predsednik in podpredsednik krajevne skupnosti Frankolovo, član sveta občine Vojnik, predsednik komisije za socialna vprašanja in nenazadnje tudi pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez občine Vojnik.
Zaradi naštetih in mnogih nenaštetih zaslug je bil imenovan za častnega člana Prosvetnega društva Anton Bezenšek. Prav tako je dobitnik zlate Gallusove značke za dolgoletni pevski staž, nosilec zlate Orfejeve značke iz ptujskega festivala, nosilec posebnega priznanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za 50 let petja in prejemnik zlatega grba občine Vojnik.
Občinski svet Občine Vojnik podeljuje gospodu Antonu Gregorcu priznanje za življenjsko delo na področju kulture.
Povzela: Lea Sreš
Foto: Matjaž Jambriško
