Rodil se je pred 160-imi leti v današnjem Bezenškovem Bukovju. Prvo četrtletje svojega življenja je ustvarjal doma, večino svojega življenjskega opusa pa je ustvaril v Bolgariji. Umrl je leta 1915 v Sofiji, kjer je tudi pokopan. V zgodovino se je zapisal kot pedagog, literat, urednik, publicist, kulturnik, prevajalec, najbolj ga je zaznamovala stenografija, v tistih časih zelo uporabna hitra pisava. Z njo se je seznanil že kot celjski gimnazijec, jo poučeval na fakulteti v Zagrebu, utemeljil in spisal je bolgarsko stenografijo. Ogromno je prispeval k razvoju bolgarske prosvete in kulture, napisal celo vrsto šolskih učbenikov, ki so jih v tamkajšnjih šolah uporabljali več desetletij. Kot zanimivost naj omenim, da so vse njegove knjige tiskali v Celju. Kljub oddaljenosti od svoje rodne grude na Slovence ni nikoli pozabil. V slovenskih revijah je redno objavljal aktualne in objektivne članke in spodbujal rojake pri njihovem delu. Pogosto se je vračal v Slovenijo, nazadnje le leto dni pred smrtjo.
Doprsni kip in Tončkova učna pot – izraza velikega spoštovanja
Že dolgo se zavedamo, da Bezenškovo kulturno zapuščino v njegovem rojstnem kraju premalo poznamo in cenimo. Nanj doslej spominja ime rojstne vasi, njegovo ime nosijo domače prosvetno društvo in moški pevski zbor tega društva ter knjiga »Anton Bezenšek iz Bukovja«, ki sta jo leta 1995 izdala frankolovsko prosvetno in turistično društvo. Pevci MoPZ so pred desetletjem navezali stike s stenografskim društvom iz Bolgarije in vzklila je ideja, da bi tudi na Frankolovem postavili Bezenšku enak kip, kot stoji v bolgarskem Plovdivu. Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno pa so skupaj s sopartnerji, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik, Društvom za raznolikost podeželja in Osnovno šolo Frankolovo, kakor tudi s pomočjo Alenke Vodončnik, Milana Brecla in prijateljev iz Bolgarije uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa. Turistično društvo je k sodelovanju povabilo še številne posameznike, njegova predsednica Irma Blazinšek pa je ob slovesnosti otvoritve učne poti in odkritja kipa dejala: »Pred dobrim stoletjem se je Bezenšek trudil povezati slovanske narode, verjetno pa ni pričakoval, da se bomo po njegovi zaslugi še bolj povezali v njegovem domačem kraju. Še manj pa, da se bomo povezali z njegovo drugo domovino, Bolgarijo. Tudi sodobno opremljena učna pot bo med drugim pohodnikom približala Bezenškovo življenje.« Turistično društvo se je s »Tončkovim vinom«, za katerega so svoja najboljša vina prispevali frankolovski vinogradniki, ob tem pomembnem dosežku zahvalilo vsem, ki so pomagali pri realizaciji projekta, vse od ideje do zaključka in predaje svojemu namenu.
Slovenska in bolgarska himna – pokazatelj povezanosti med narodi
Omenjeno slovesnost je poleg šolskega in moškega pevskega zbora popestril tudi dekliški pevski zbor Evmolpeya iz Plovdiva, ki ima status ambasadorja Bolgarije v svetu. Ob plapolanju državnih simbolov sta v živo izzveneli obe himni, dogodek so z izbranimi besedami pospremili še predsednik bolgarskega stenografskega društva Matev Karamfil, župan občine Vojnik Beno Podergajs, predsednik prosvetnega društva in KS Frankolovo Dušan Horvat ter predsednica TD Frankolovo Irma Blazinšek. Ker je Bezenšek v Bolgariji izredno cenjen in ga imajo Bolgari za svojega, so nova spominska obeležja na domačih tleh dodatno priznanje človeku tistega časa, na kar so bili vidno ponosni tudi gostje iz Bolgarije, med drugimi predstavnik občine Plovdiv Toni Kosturska, dr. Ljudmil Dimitrov s sofijske univerze sv. Klimenta Ohridskega in pooblaščenec veleposlanika Bolgarije dr. Ivan Sirakov.
Obisk Bezenškove rojstne hiše in prijetno druženje s sovaščani
Med tridnevnim gostovanjem na Frankolovem so gostje iz Bolgarije in njihovi gostitelji, člani Prosvetnega društva A. Bezenšek Frankolovo, doživeli veliko lepega. Med drugim so si skupaj ogledali mesto Celje in obiskali Tončkovo rojstno hišo v Bezenškovem Bukovju. Tam so se jim pridružili številni vaščani in sokrajani, ki so prisostvovali kulturnemu programu, se vpisali v spominsko knjigo, prisluhnili, kaj ščebetajo ptički na učni poti o Bezenšku, si pri Kračunovih ogledali mini muzej na prostem, »napasli« oči na starodobnih avtomobilih in dodobra napolnili svoje želodčke. Za zadnje so poskrbeli vaščani s slastnimi prigrizki in pecivom, pri Neniju in Metki pa je zbrane čakal odojek in vse, kar spada zraven.
Bolgarski gostje zaljubljeni v Slovenijo
Frankolovski moški pevski zbor je prijatelje iz Sofije in Plovdiva prvič gostil leta 2006 in od takrat ves čas ohranja medsebojne stike, oboji so v obeh državah izmenjali gostovanja. Gostje, na čelu z umetniškim vodjo bolgarskega zbora Ganko Jankovo, so tudi tokrat izražali navdušenje nad Slovenijo in njenimi lepotami, češ da so zaljubljeni vanjo. To se je potrjevalo na vsakem koraku, zlasti je bil prisrčen osrednji koncert ob praznovanju krajevnega praznika v dvorani OŠ A. Bezenška Frankolovo. Pevke so navdušile z ubranim petjem, krono koncertu pa so dale z Avsenikovo »Slovenija, od kod lepote tvoje?«. Odveč je razlagati občutke in čustva, ki so se ob tem prebujala nastopajočim in poslušalcem, to je treba enostavno doživeti. Vzdušje se je v istem stilu nadaljevalo še po uradnem zaključku vseh slovesnosti, ko so vsi prisotni ob pesmi in taktih domače ter jugonostalgične glasbe lahko nazdravili temu izjemnemu dogodku, ki je okronal letošnji krajevni praznik.
Veliko pripravljenosti, dobre volje, iskanja najboljših možnosti in strokovnjakov ter medsebojnega usklajevanja je bilo potrebnega, da je Bezenšek dobil svoje mesto tudi doma. Veduto kraja sedaj dopolnjuje njegov kip, Tončkova učna pot pa vsem generacijam ponuja poznavanje našega kraja na neklasičen, vendar zelo zanimiv način. Ali kot je dejal g. Karamfil iz Sofije: »Bezenšek je naš most v času, naš most med ljudmi, na nas pa je, da se po njem gibljemo in se družimo!«
Sonja Jakop
Foto: A. Jakop, M. Jambriško
