Po dolgotrajni in hudi bolezni je 26. septembra 2026 umrl g. Lojze Furlan, dolgoletni vipavski župnik. Njegov odhod so naznanili zvonovi farne cerkve sv. Štefana in cerkve sv. Matije na Slapu, njegovo slovo pa je nekaj dni pozneje združilo izjemno veliko množico ljudi.

Alojz (Lojze) Furlan se je rodil 30. decembra 1964. Duhovniški poklic je začutil že v mladosti. Leta 1979 je vstopil v vipavsko semenišče, po študiju teologije v Ljubljani pa je bil 26. junija 1990 posvečen v duhovnika v Marijini cerkvi v Logu pri Vipavi. Za svoje novomašno geslo si je izbral besede: »Gospod je moja moč in moja pesem.« Glasba je bila pomemben del njegovega življenja; rad je igral kitaro, pisal je pesmi in nekatere od njih tudi uglasbil ter spodbujal mlade k petju.

Kot duhovnik je deloval v Izoli, na škofijskem ordinariatu, v Lokvi in Divači ter v Marezigah in Truškah. Leta 2012 je prišel v Vipavo, kjer je skoraj trinajst let služil kot župnik. Skrbel je za več cerkva, za župnijsko življenje in predvsem za ljudi, ki so mu bili zaupani.

Tisti, ki so ga poznali, ga opisujejo kot mirnega, preprostega in delavnega človeka, ki je znal prisluhniti in pomagati. Posebej blizu so mu bili otroci in mladi. V spominu bodo ostali njegova glasba, humor, palačinke in tudi njegove znamenite pice. Za mnoge je bil človek, ki je znal biti ob drugem človeku takrat, ko ga je najbolj potreboval. Emil Ugrin iz Marezig je njegovo življenje strnil v besede: »Bil je živi zgled služenja bližnjemu v Cerkvi. Bil je pošten, miren, delaven, pravičen in ljubeč. Bil je kot olje, ki ne usahne.«

V četrtek, 1. oktobra, je bila Marijina cerkev v Logu napolnjena z ljudmi, ki so se želeli še zadnjič pokloniti g. Lojzetu. Prišli so verniki iz Vipave, Slapa, Marezig, Lokavca in drugih krajev, med njimi številni njegovi prijatelji in sodelavci. Iz Marezig so prišli tudi z organiziranim avtobusnim prevozom.

Popoldansko pogrebno mašo je vodil koprski škof dr. Peter Štumpf, somaševala sta dekan vipavske dekanije g. Franc Likar in vipavski župnik dr. Gabriel Kavčič. Slovesnosti se je udeležilo več kot sto duhovnikov, redovnikov in redovnic ter velikanska množica vernikov. Od pokojnega so se poslovili predstavniki župnij, v katerih je deloval, njegov brat Mirko z ženo Alenko in dekan Vipavske dekanije g. Franc Likar.

Log je imel pri njegovem slovesu posebno mesto. Tam je bil pred 36 leti posvečen v duhovnika in prav tam so mu cerkveni pevci še zadnjič zapeli v slovo. Po maši so ga pospremili na vipavsko pokopališče, kjer je našel svoj zadnji dom med znamenitimi vipavskimi duhovniki. Slovo od priljubljenega duhovnika g. Lojzeta Furlana je bilo veliko in dostojanstveno. Ob petju vipavskih cerkvenih pevcev je zazvenela Marijina pesem, nato pa tudi Slovenec sem. G. Lojze je odšel, vendar bo v Vipavi in med vsemi, ki so ga poznali, ostal živ spomin na duhovnika, ki je svoje življenje podarjal Bogu in ljudem.

Gospod, daj rajnemu gospodu Lojzetu večni pokoj – in večna luč naj mu sveti.

Ingrid Patricia Boben