Najprej smo se sprehodili skozi območje stare avstroogrske vojašnice na Metelkovi, ki so znane kot eno najpomembnejših središč alternativne kulture v Sloveniji. Sestavljajo ga različni klubi, lokali in galerije. Tu se nahaja tudi ljubljanski Hostel Celica, ki ima prostore v stavbi nekdanjega vojaškega zapora. Nekateri so si tukaj privoščili tudi kosilo in bili zelo zadovoljni.
Pot nas je vodila naprej do Stare mestne elektrarne, ki je začela obratovati leta 1898. Stavbo, ki je zaščitena kot kulturni, tehnični in zgodovinski spomenik, so ob njeni stoletnici temeljito prenovili in je eden redkih primerov ohranjene industrijske arhitekture pri nas. V njej domujejo številne kulturne vsebine, ki predstavljajo uspešen primer revitalizacije. In naprej na Tabor. Na robu parka je Cerkev Srca Jezusovega, ki pripada misijonskemu redu lazaristov. V  Ljubljani je edina, ki je sezidana v gotskem slogu. Takoj po odprtju (1883) jo je obiskal sam cesar Franc Jožef. V bližini je Dom upokojencev Tabor, kjer je zadnja leta svojega življenja preživel naš domačin, pisatelj Danilo Lokar. Najbolj znana stavba tega predela pa je imeniten Sokolski dom, zgrajen po načrtih arhitekta Ivana Vurnika med letoma 1923 in 1926. Tu so se kalili naši olimpijci; Leon Štukelj, Miro Cerar, Mitja Petkovšek. Pokukali smo v veličastno osrednjo dvorano, pa tudi v sodobne fitnes prostore, ki jo obkrožajo. V Slovenskem etnografskem muzeju nas je že pričakovala kustosinja, etnologinja

Barbara Sosič (doma je iz Dobravelj) in nas vodila po zelo zanimivi razstavi Kjer so čebele doma. Za zaključek  nas je pogostila še z medico. Naš potep po Ljubljani smo zaključili z obiskom Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne, kjer nam je prijazna Katarina pokazala, kako nastajajo knjige v brajici (pisavi za slepe), pa zvočne knjige, kakšen je vid pri različnih okvarah, različne pripomočke za slepe in slabovidne, kako se orientirajo v prostoru in še marsikaj zanimivega in koristnega smo izvedeli.

Zdenka Žigon