22. avgusta se je od nas poslovil najstarejši Vipavec Jože Strnad. Rodil se je 21. novembra 1929 v Orehovici pri Martinovih, kot se je obdržalo domačijsko ime po enem izmed njegovih prednikov. Rodil se je materi Mariji, roj. Čehovin iz Podrage ter očetu Antonu iz Orehovice. Bil je četrti izmed sedmih otrok. Jože je hodil v osnovno šolo v Šembid ali Šentvid (preimenovan v Podnanos leta 1952), kjer se je govorilo in poučevalo zgolj v italijanščini. Doma so bili zavedni Slovenci in ni rad hodil v italijansko šolo.

Po vojni se je pri šestnajstih letih vpisal na strugarsko šolo v Idriji in imel nemalo težav s pisanjem v slovenščini. Sčasoma je premostil tudi to težavo in postal strugar. Kot bister mladenič je kmalu postal inovator na področju strojništva in strojnih delov. Nekaj časa je živel in delal v Nemčiji, kjer je požel veliko spoštovanje za svoje delo v tovarni rotacijskih strojev za tiskarne.

Po vrnitvi domov je svoje poklicno življenje nadaljeval kot šofer tovornjaka, pa tudi kot strugar. Z ženo Vilmo sta bila poročena 63 let, v zakonu sta se jima rodila dva sinova. Na svoj 93. rojstni dan je ostal brez svoje življenjske sopotnice Vilme, katere odsotnost je zelo pogrešal.

Zelo rad je plesal in kot je ponosno povedal, je plesal do svojega 90. rojstnega dne. Ko ni mogel več peš do 'placa', je vzel svoje kolo in se vedno rad vračal med ljudi. Zelo je imel rad pogovor z domačini.

Jožeta bomo gotovo obdržali v lepem spominu kot človeka, ki je imel rad svojo rodno Orehovico ter pozneje tudi Vipavo, ki mu je postala dom od leta 1967. Jože je za seboj pustil spomine na njegovo življenjsko zgodbo, del katere je tudi zapisan v knjigi Ptice treh viharjev spodaj podpisane avtorice.

Dragi Jože, hvala za vse dobro, ki ste ga delili z vsemi nami. Naj vam bo lahka domača gruda.

Ingrid Patricia Boben