V Varstveno delovnem centru Ajdovščina Vipava so kot vsako leto tudi letos ustvarili prav posebno velikonočno vzdušje. V bivalni enoti, ki je del VDC-ja, živi v 24 urni oskrbi kar 23 varovancev. Za velikonočni vikend jih je večina odšla domov in praznovala s svojimi bližnjimi, nekateri pa so ostali in pomagali pri pripravi velikonočnih jedi.
Že v tednu pred veliko nočjo so varovanci s pomočjo delavcev pripravili majhne čokoladne potičke, pletenke, ptičke ter pinco. Na velikonočno soboto pa so vstali že zgodaj zjutraj in se lotili dela. Pripravili so jajca za pirhe. Slednje so pobarvali v čebuli z vzorci listkov, nabranih na travniku, nekatera od njih pa v teranu. S pomočjo delavke so izpod pridnih rok varovancev začele nastajati še druge dobrote kot orehova potica, kruh s sezamom, pletenke in pince. Že samo od vonjav, ki so se mešale v zraku, so bili varovanci siti, a prava pojedina je šele sledila. Eden od varovancev je v popoldanskih urah v bližnjo cerkev odnesel še košaro z dobrotami k blagoslovu jedi. Zvečer za večerjo pa so si privoščili polno mero dobrot, ki so jih pripravili čez dan - pirhe, šunko, kruh, potico. Od hrena so se jim kar solzile oči. Po tem so bili odločeni, da bi slednji teden lahko preživeli zgolj ob vodi, a so si že naslednji dan, ko je sledil velikonočni zajtrk, premislili. Ta velika noč je bila tudi za varovance nekaj posebnega, saj njim vsak praznik pomeni nekakšen miselni pobeg od vsakdana in rutine. Kljub temu, da živijo v ustanovi, se v bivalni enoti delavci vedno trudijo pričarati domačnost in občutek pripadnosti.
Že v tednu pred veliko nočjo so varovanci s pomočjo delavcev pripravili majhne čokoladne potičke, pletenke, ptičke ter pinco. Na velikonočno soboto pa so vstali že zgodaj zjutraj in se lotili dela. Pripravili so jajca za pirhe. Slednje so pobarvali v čebuli z vzorci listkov, nabranih na travniku, nekatera od njih pa v teranu. S pomočjo delavke so izpod pridnih rok varovancev začele nastajati še druge dobrote kot orehova potica, kruh s sezamom, pletenke in pince. Že samo od vonjav, ki so se mešale v zraku, so bili varovanci siti, a prava pojedina je šele sledila. Eden od varovancev je v popoldanskih urah v bližnjo cerkev odnesel še košaro z dobrotami k blagoslovu jedi. Zvečer za večerjo pa so si privoščili polno mero dobrot, ki so jih pripravili čez dan - pirhe, šunko, kruh, potico. Od hrena so se jim kar solzile oči. Po tem so bili odločeni, da bi slednji teden lahko preživeli zgolj ob vodi, a so si že naslednji dan, ko je sledil velikonočni zajtrk, premislili. Ta velika noč je bila tudi za varovance nekaj posebnega, saj njim vsak praznik pomeni nekakšen miselni pobeg od vsakdana in rutine. Kljub temu, da živijo v ustanovi, se v bivalni enoti delavci vedno trudijo pričarati domačnost in občutek pripadnosti.
