Logo MojaObčina.si

Vipava

DANES
14°C
-2°C
JUTRI
13°C
6°C
5520

Aktualne spremembe na področju delovne zakonodaje zaradi drugega vala epidemije koronavirusa

Oktobra 2020 se je začel tako imenovani drugi val epidemije novega virusa COVID -19 ali koronavirusa. Skladno z nastalimi razmerami v državi je Vlada Republike Slovenije sprejela številne ukrepe, med katerimi so tudi paketi ukrepov, ki vsebujejo interventne zakone, s katerimi se v veliki meri reorganizira področje delovne zakonodaje na način, ki se prilagaja nastalim razmeram. Zadnji paket sprejetih ukrepov se imenuje peti protikoronski paket – PKP5. V številnim odvetniških in pravnih pisarnah se pravniki srečujejo z vprašanji, ki se nanašajo na interventno zakonodajo ter s tistimi, ki se navezujejo na pogodbe o zaposlitvi, čakanje na delo in na odpoved iz poslovnih razlogov.

V nadaljevanju je pred vami nekaj najbolj pogostih vprašanj in odgovorov, s katerimi v tem članku želim vsem omogočiti osnovno razumevanje vpliva sprejetih interventih zakonov na naravo obstoječih delovnih razmerij, zaposlovanja v času epidemije, ukrepa čakanja na delo in odpuščanja.
 

1. Kako sprejeti interventni ukrepi vplivajo na tiste, ki so v že obstoječem delovnem razmerju?
 

V zvezi z obstoječimi delovnimi razmerji, torej za tiste posameznike, ki so zaposleni, je zaradi epidemije mogoče zaznati da ali so bili nekateri napoteni na delo na domu, na čakanje na delo ali v skrajnem primeru odpuščeni iz poslovnih razlogov. Predvsem je vpliv navedenih ukrepov čutiti v gostinstvu in turizmu. Postavlja se vprašanje katerega izmed naslednjih ukrepov se lahko delodajalci poslužujejo in kdaj je morebiten sprejem določenega ukrepa sporen.

Ne samo, da so se številni zaposleni zaradi sprejema določenih ukrepov znašli v slabšem finančnem položaju ali celo ostali brez zaposlitve, ampak so ti ukrepi v precejšnji meri vplivali na poslovanje številnih delodajalcev. Skoraj ni več delodajalca, ki ne bi čutil posledic epidemije, zlasti ko mislimo na delodajalce v zasebnem sektorju.

Laično povedano, veliko zaposlenih zaradi epidemije dela od doma ali pa so na čakanju na delo. Med čakanjem na delo zaposlenemu načeloma pripada nadomestilo plače v višini 80% njegove povprečne mesečne plače. Novosti, sprejete v novem paketu ukrepov, so predvsem podaljšanje čakanja na delo zaradi koronavirusa (nadaljevanje čakanja na delo iz PKP4) in poziv delodajalcem, naj odredijo delo na domu povsod, kjer se to le da.
 

2. Ali lahko delodajalec odpusti delavca iz poslovnih razlogov samo zaradi posledic epidemije?

 

Načeloma naj se delavcev ne bi odpuščalo, sploh ne zaradi nastale izredne situacije, ki je posledica epidemije. Po drugi strani so odpuščanja iz poslovnih razlogov, kateri so posledica epidemije, potrebna in se jim delodajalec ne more izogniti. Vsak posamezen primer je potrebno individualno presojati, glede na vse okoliščine.

 

3. Kaj se zgodi, če sem zaposlen starš in mora moj otrok v karanteno, kako to vpliva na moje delovno razmerje?
 

Med novimi ukrepi, ki jih prinaša peti protikorona paket (PKP5) je določen ukrep povračila nadomestila za dohodek staršem, čigar otroku je odrejena karantena. Ostati doma zaradi otroka v karanteni (velja za predšolske in šoloobvezne otroke) predstavlja začasno zadržanost starša od dela in ne pomeni čakanja na delo, prav tako ne more to biti razlog za vročitev odpovedi iz poslovnih razlogov. Nadomestilo staršem, čigar otroci bodo v karanteni, bo znašalo 80% osnove. 


4. Kaj prinaša peti protikorona paket samozaposlenim (s. p.-jem)?

 

Uvaja se (znova) mesečni temeljni dohodek za samozaposlene (znan že iz prvega protikoronskega paketa PKP1, skladno z ZIUZEOP), za delno povrnjen izgubljen prihodek, v višini 700 evrov mesečno za nakazilo na bančni račun podjetnika in 400 evrov mesečno za plačilo prispevkov. Omeniti je potrebno, da se bo pogoj glede upada prometa (za 30% glede na prejšnje leto) presojal precej strogo. Samozaposleni bodo upravičeni do nadomestila v znesku 250 EUR za čas karantene, kar predstavlja novost.


5. Kaj se zgodi z zaposlenim, če zboli, npr. se prehladi, ali lahko normalno opravlja svoje delo? Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?

 

Univerzalnega odgovora na to vprašanje ni, saj je odvisno od primera do primera. Načeloma je pravilno, da zaposleni, ki zboli, ostane doma, obišče ali pokliče zdravnika in ostane v bolniškem staležu. Glede bolniškega staleža in višine nadomestila bolniškega nadomestila veljajo splošna določila Zakona o delovnih razmerjih - ZDR- 1 in določila socialnopravnih predpisov. Peti protikoronski paket za vse zaposlene uvaja možnost koriščenja odsotnosti iz dela zaradi zdravstvenih razlogov do tri dni brez obiska zdravnika in ne več kot devet dni na leto.

Namen petega protikoronskega paketa je predvsem varovanje delovnih mest oziroma ohranitev delovnih mest. Na ta način naj bi se odpuščanja čim bolj preprečilo. Vlada v prihodnje načrtuje oziroma se od nje pričakuje sprejem šestega protikoronskega paketa- PKP6, s katerim naj bi se preprečilo rast brezposelnosti in ohranilo vitalni del gospodarstva. 

Nasplošno je, kot rečeno, opaziti, da veliko zaposlenih zaradi drugega vala epidemije koronavirusa dela od doma ali jim je odrejeno čakanje na delo. Odpoved iz poslovnih razlogov se še vedno predvideva kot skrajni ukrep. Delodajalec kljub temu delavca lahko odpusti, če ima utemeljen razlog za to, katerega lahko izkaže in dokaže. 

 

V primeru potrebe po dodatnih informacijah ali nerazumevanju določil interventni zakonodaje se zainteresirani lahko brezplačno obrnejo na elektonski naslov: marica.baticius@gmail.com 



 

mag. Marica Batič, 

vodja pravne pisarne Maba, Vipava



 



 



 


 


 


 


 


 


 


 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi