Logo MojaObčina.si

Tržič

JUTRI
30°C
15°C
SRE.
34°C
17°C
Deli
2344

VUČ U VODO 2019 - Praznovanje gregorjevega na Slovenskem

11. marca 2019 bodo otroci v Tržiču po vodi spustili gregorčke, kakor imenujejo hiške in druge predmete, ki jim dodajo prižgane sveče. S tem oznanijo prihod pomladi in se spomnijo čevljarjev, ki so na ta dan prenehali z delom ob luči.

Spuščanje gregorčkov je vpisano v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine, Tržič, ki je podal predlog za vpis, pri ohranjanju živosti dogodka v slovenskem prostoru zaseda posebno mesto. V letošnjem letu bo spuščanje gregorčkov še posebej zanimivo, popestreno s številnimi različnimi aktivnostmi.

 

O letošnjem dogodku

 

Letos bo prireditev Vuč u vodo, ki jo pripravlja Občina Tržič, ob njej pa sta glavna nosilca dogodka Osnovna šola Bistrica in Tržiški muzej, potekala v ponedeljek, 11. marca 2019, spremljevalni program se bo začel že v četrtek, 7. marca 2019, v mesecu februarju je bila že postavljena razstava na temo gregorjevega v trgovskem središču Qulandia v Kranju (razstavljeni so gregorčki, ki so jih izdelali učenci Osnovne šole Bistrica, predmeti mojstra Jerneja Kosmača in Tržiškega muzeja), 7. marca bo postavljena razstava na temo gregorjevega v Domu Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču.

 

Z razširjenim programom želimo opozoriti na pomen gregorjevega v sodobnosti – ne le na pomen, ki ga ima dogodek za lokalno prebivalstvo, temveč na možnosti razvoja v širšem slovenskem prostoru. S tem namenom smo v praznovanje vključili občine, ki so članice Združenja zgodovinskih mest, in kraje, kjer gregorčke po vodi spuščajo v sodobnosti.

 

Četrtek, 7. marec 2019

Ob 18. uri bo v Galeriji Atrij odprtje razstave z naslovom Zakaj valentinovo, če imamo gregorjevo? in podnaslovom Praznovanje gregorjevega na Slovenskem danes. Gre za vseslovensko razstavo, na kateri bodo razstavljeni gregorčki oz. barčice iz več desetih slovenskih krajev in tujine – gregorčki, ki kažejo, kako razširjeno je praznovanje spuščanja luč po vodi v sodobnosti. Razstavo pripravlja Tržiški muzej, ogledovati si jo bo mogoče do 8. aprila 2019.

 

Petek, 8. marec 2019

Praznovanje gregorjevega v Tržiču bodo pod vodstvom kustosa Tržiškega muzeja spoznavali študentje Etnologije in kulturne antropologije Filozofske fakultete, ki so gregorjevo v Tržiču prek terenskega dela raziskovali v letu 2018.

 

Sobota, 9. marec 2019

V Tržiču bo potekal tržni dan, v okviru katerega bo Tržiški muzej pred Galerijo Atrij Občine Tržič pripravil delavnico izdelovanja gregorčkov, kakršne so izdelovali v letih med obema svetovnima vojnama. Vodila jo bosta kustosinja Vilja Lukan in restavrator Anže Bizjak.

 

Ponedeljek, 11. marec 2019

Glavni dogodek bo potekal v ponedeljek, 11. marca popoldne. Osnovna šola Bistrica bo imela ta dan tehniški dan, na katerem se bodo v celoti posvetili izdelovanju gregorčkov in šegi spuščanja luči po vodi.

 

V Kurnikovi hiši bo od 16. ure odprta razstava gregorčkov, ki jih pripravljajo otroci tržiških osnovnih šol in vrtcev.

V Kurnikovi hiši bo od 16. ure dalje potekala delavnica izdelovanja in peke ptičkov iz krušnega testa v krušni peči. Delavnico bo vodila Nataša Bergant, učiteljica gospodinjstva iz Osnovne šole Bistrica.

Kulturnem centru Tržič bo od 16. ure dalje potekala delavnica izdelovanja gregorčkov, ki jo bo vodila dr. Majda Fiksl, učiteljica tehničnega pouka iz Osnovne šole Bistrica.

Ob 16. uri bo organiziran obhod po sledeh tržiških čevljarskih delavnic, zbirno mesto je nasproti avtobusne postane Tržič pri Zmaju iz petelinjega jajca.

Tržiški muzej bo odprt od 10. do 18. ure. Praznovanju gregorjevega v Tržiču se bodo pridružili tudi predstavniki Združenja zgodovinskih mest Slovenije.

 

Osrednja prireditev bo potekala v Atriju Občine Tržič ob 18. uri. Program bodo pripravili otroci Osnovne šole Bistrica, sodeloval bo tudi Pihalni orkester Tržič. Sledil bo sprevod z lanternami do nabrežja Tržiške Bistrice, kjer bodo ob gorečem slamnatem kresu gregorčki splavali po vodi. Otroci, ki bodo spustili gregorčke, bodo prejeli spominski obesek z motivom gregorčka.

 

Dogajanje bodo popestrile stojnice z domačimi dobrotami in rokodelskimi izdelki, mesto pa bodo že v dneh pred gregorjevim krasile hiške, ki so jih pripravili člani Načete palete.

 

O RAZSTAVI: Zakaj valentinovo, če imamo gregorjevo?

V zadnjih letih med ljudmi na Slovenskem raste pomen gregorjevega, ki je povezano s spuščanjem luči po vodi in govoricami o ptičji svatbi. Izdelovanje in spuščanje gregorčkov postaja vse bolj priljubljeno med otroki, ki jih s šego seznanjajo v vrtcih in šolah ne le na Gorenjskem in v okolici Ljubljane, temveč tudi širše.

 

K večjemu uveljavljanju gregorjevega je pripomoglo novodobno praznovanje valentinovega, ki je tudi na Slovenskem prevzelo globalizirane marketinške prijeme. Kot slovenski nadomestek komercialno agresivnemu tujemu zgledu nekateri vidijo gregorjevo, ki se v povezavi z govoricami o ptičji svatbi preobraža v slovenski praznik zaljubljencev. Poleg tega se vse bolj uveljavlja spuščanje luči po vodi, ki se iz tradicionalnih lokacij širi v različne kraje v Sloveniji pa tudi med slovenske izseljence – na primer v Berlin.

 

Nekaj več besed o šegi:

 

Na predvečer sv. Gregorja, ki praznuje 12. marca, je na Slovenskem znana šega, v okviru katere so otroci po rekah, potokih ali bajerjih spustili goreče predmete, med njimi peharje in cambohe, v katere so dali oblance, tudi lično izdelane hišice, v katerih so bile prižgane sveče. S tem so simbolično oznanili prihod pomladi in daljšanje svetlega dela dneva. Sv. Gregor je po starem julijanskem koledarju godoval na prvi pomladni dan – torej 21. marca, a se je praznovanje njegovega godu z novim koledarjem v 16. stoletju preneslo na 12. marca. 

 

Med Tržičani se je z leti utrdilo prepričanje, da gre za šego, ki je povezana z delom čevljarjev, kovačev in krojačev. Ti so skupaj z otroci šego ohranili in razvili – po vodi so spustili luč, kajti, kot priča izročilo, jim od sv. Gregorja do sv. Mihaela ni bilo več treba delati ob umetni svetlobi – torej ob luči, ki jim jo je dajala sveča, pozneje petrolejka.

 

Raziskave so v zadnjih letih pokazale, da je predkrščanska verovanja je prekrila sodobnejša krščanska praksa, šege so se spreminjale, predkrščanski motivi so se sčasoma izgubili, najdemo jih le še v obrisih. Ti obrisi se kažejo v kurjenju kresov, vihtenju gorečih metel v obliki osmic in v »darovanju« luči vodi. Predvidoma v 20. stoletju se je uveljavilo spuščanje »gregorčkov«, predvsem iz lesa in papirja izdelanih hišic, ki danes predstavljajo najbolj prepoznaven znak tovrstnega praznovanja na Slovenskem.

 

V zadnjih desetletjih se v pripravo prireditve, katere pomemben del predstavlja spuščanje »gregorčkov«, aktivno vključujejo otroci. Možnosti predstavljanja te šege v sodobnosti je še mnogo, pri njenem poustvarjanju pa je pomembno poznavanje preteklih praks in skrbno razvijanje novih.

 

Šega spuščanja luči po vodi je v krogu leta znana marsikje po svetu, posebej živa je bila v nam bližnji Železni Kapli na Koroškem, v več krajih na Bavarskem, v Švici, na vzhodu Francije, na Češkem, v Makedoniji in drugje. Ni več dvoma, da so korenine spuščanja luči po vodi v različnih evropskih krajih skupne, čeprav so termini spuščanja in razlogi, ki narekujejo dejanje, različni. Razen redkih izjem sodijo v zimsko-pomladno obdobje in so povezane s ključno spremembo v sončevem letu – z začetkom novega leta, ki se v nekdanjih kulturah ni začelo 1. januarja. Krščanstvo je stara verovanja skušalo zatreti oz. jim vsaj spremeniti pomen – jih prekriti z novimi vsebinami. Tako se je šega spuščanja luči po vodi prenesla na nove dneve v letu, preoblikovala svojo podobo in kot razlog spuščanja prevzela motive, povezane s Cerkvijo in rokodelskim delom ob umetni svetlobi.

 

Gregorjevo marsikje na Slovenskem povezujejo s ptičjo ohcetjo. Starejši ljudje so namreč v grmovje skrili nekaj sladkih dobrot, otrokom pa rekli, naj iščejo in pogledajo, če je kaj ostalo od ptičje ohceti. Otroci so se seveda sladkarij razveselili. Na gregorjevo so rekli, da so »ženske med nogami zakurile, nič več v peči«, kar je pomenilo, da niso več greli hiše s kurjenjem v krušni peči, kuhati so začeli pred njo, posodo pa dali na tri ali štirinožen podstavek, pod katerim so zakurili – kurili so torej »med nogami«.

 

Pripravil:

Dr. Bojan Knific,

višji kustos Tržiškega muzeja,

031/272-792,

bojan.knific@guest.arnes.si 

 

 

Povezave

www.trzic.si

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi