Kamišibaj je umetnost, ki združuje sliko in igro/gledališče, od tod tudi njegovo ime. Ker izvira z Japonske, mu ime dajeta japonski besedi za papir - "kami" ter gledališče - "šibaj". V Slovenijo sta ga pred 15 leti pripeljala in zasejala oz. uvedla Igor Cvetko in Jelena Sitar, ki sta v tem obdobju okoli sebe zbala pravo skupnost, sprožila celo gibanje ustvarjalcev, ljubiteljskih in profesionalnih, z vseh mogočih področij - lutkarji, igralci, ilustratorji, pevci ... - ki so to hibridno umetnost vzeli za svojo. Kako tudi ne bi, saj je kratka oblika gledališča, tako rekoč gibljivih slik, ki jih kamišibajkar vleče iz namiznega odra - butaja - tako blizu ljudem, kot pred sto in več leti na ulicah Tokia. Gre torej za ulično gledališče, ki vedno znova prepriča s svojo trenutnostjo, jedrnatostjo in pristnostjo.
Na Gorenjskem je že od vsega začetka od prihoda te umetnosti v Slovenijo kar nekaj ustvarjalcev kamišibaja v Kranju, zadnja leta pa v Podljubelju, Adergasu in še kje! Ustanovljeno je tudi Društvo Kamišibaj Slovenije, ki ga vodi predsednica Jelena Sitar.
Tržič in Podljubelj v septembru, teden dni po Šuštarski nedelji, prvič na Gorenjskem gostita karavano najboljših kamišibajkarjev leta. Naj ne gre mimo brez vas! Trije dnevi prinašajo štiri pestre, skrbno izbrane tekmovalne sklope kamišibajev in enega s posebno rdečo nitjo - Srečko Kosovel.
Predstave 14. slovenskega festivala je skrbno izbral in sestavil programske sklope selektor Boštjan Oder.
Dogajanje se začne že v petek, 11. septembra 2026, ob 18. uri na vrtu Tržiškega muzeja s prvim sklopom za zrelejšo publiko. Nadaljujemo v soboto, 12. septembra, ob 11. uri prav tam, s kamišibaji za otroke, potem pa se dogajanje seli v Podljubelj, kjer bosta v domu krajanov dva večerna sklopa kamišibajev, in sicer ob 18. in 20. uri. Prvi bolj namenjen otrokom, drugi spet zrelejši publiki.
V osnovi so dogodki namenjeni publiki vseh starosti, a zaradi doživljanja in razumevanja vsebine se posamezni sklopi označujejo kot otroški oz. odrasli. Obisk vseh dogodkov je brezplačen.7
Nedeljski program je obarvan z rdečo nitjo - Srečkom Kosovelom, prične pa se ob 10.30 spet v Tržiškem muzeju. Sledi podelitev priznanj in najprestižnejše nagrade med kamišibajkarji - zlatega kamišibaja. Lani in predlani je zasluženo to nagrado prejela Dragica Ropret Žumer, ki ji bomo v času festivala namenili posebno pozornost z razstavo.
Nagrajence festivala izbere strokovna komisija, ki se na novo sestavi vsaki dve leti. V čast nam je, da bodo na 14. slovenskem festivalu kamišibaja to zahtevno delo opravili izredna profesorica Univerze na Primorskem za področje literature in filma dr. Barbara Zorman, ilustrator, stripar, slikar, oblikovalec likovne podobe lutkovnih predstav in docent na ALUO Damijan Stepančič ter vodja območne izpostave JSKD Tržič, vsestranski kulturni ustvarjalec in tudi kamišibajkar Anže Habjan.
Naj ti dve leti, ko se najboljši kamišibajkarji Slovenije in
zamejstva mudijo tu, spodbudita k ustvarjanju kamišibaja še mnoge
gorenjske ustvarjalce!
Vabimo Društvo Kamišibaj Slovenije, KUD Podljubelj, JSKD OI TRŽIČ in Tržiški muzej!
Zapisala: Kristina Lindav, KUD Podljubelj





