Logo MojaObčina.si
JUTRI
17°C
6°C
SOB.
22°C
5°C
KS KOVOR
Družba in javne storitve, Skupnost, Kultura, Kulturni dom

KS KOVOR

Predstavitev

Zgodovina Kovorja

Kraj prvič omenja darilna listina, izdana v Kovorju v letih 1050–1063. V 11. stol je grof Odalrik pogojno izročil vas Kovor cerkvi v Brixenu.

Fevd deželnih grofov SZ od Kranja, ki je prišel v 12. stol. v roke Andeških grofov, se je pozneje  preoblikoval v deželni knežji kriški urad z upravnim središčem v Kranju.

Pod kriški urad je spadala tudi kovorska župnija. Listine dokazujejo, da sta bili leta 1420 v vasi Kovor dve kmetiji, leta 1498 štiri in leta 1569 šest kmetij. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa iz Kranja je imela mlin ob Bistrici pod Kovorjem od leta 1467 do leta 1483, ko ga je od njih kupil župnik Gašper Raubsach iz Tržiča (Vir: Črtomir Zorec: Kovor in Kovorjani, Glas, 3. nov. 1981).

Vas leži na nadmorski višini 512 m. Kovor je vodilen kraj in leži sredi ravni ob gornjem desnem bregu Tržiške Bistrice. Lega vasi je prisojna in zdrava, saj leži pod lepim iglastim gozdom. Gospodarsko oporo mu daje urejeno zadružno kmetijsko gospodarstvo. Presežek poljskih pridelkov, sočivje in krompir so včasih prodajali doma, v Tržič pa so prodajali živino, sadje, mesne izdelke, deske, hlode, drva, stavbni les, borovnice in gobe.

Imeli so lesno in druge trgovine, več  gostiln s prenočišči, precej čevljarjev, tovarniških in lesnih delavcev.

 

Slika: Panorama Kovorja iz leta 1938. (Vir: arhiv Jurija Smoleja).

 

Leta 1937 je imela vas Kovor 400 prebivalcev,75 hiš, 35 posestnikov, 35 kočarjev in 5 najemnikov. Naselje se je po letu 1960 zaradi pospešene zidave stanovanjskih hiš začelo naglo spreminjati in je povsem izgubilo nekdanjo podobo. Ima gručasto jedro, h kateremu pa spadajo še zaselki Stagne, Strane, Graben in Brezovo. Na jugovzhodni strani ob rakah je zaselek Brezovo na spodnji terasi Tržiške Bistrice. Večji del ljudi je zaposlen v Tržiču, nekaj tudi v Kranju in Ljubljani.

 

 

Od kod imena krajev v KS Kovor?

 

Kovor

 

Ena razlaga pravi, naj bi vas Kovor tako ime dobila zato, ker so se stari Kovorjani radi pretepali s koli: kov – Kovor. Kovorski fantje naj bi pretepli vsakogar, ki je zahajal iz drugih vasi h kovorskim dekletom, saj jim svojih deklet niso hoteli prepustiti. Druga razlaga pa pravi, da je na območju vasi veliko kalov – to so mesta na travnikih, kjer ob deževju voda kar privre iz zemlje sredi trave. Še ena razlaga pa pravi, da so ljudje, ki so vozili s konjem in vozovi, na klancih pod vozove podkladali kole, da voz ne bi ušel po bregu navzdol.

 

Prvotno ime naj bi imelo naselje po ljudskem izročilu ime Rosental (Rožna dolina). Šele v zgodnjem srednjem veku zasledimo ime Kovor, nemško Kaier ali Kayer. (Vir: po pripovedovanju pokojnega Zdenka Tišlerja zapisala Joži Seifert.)

 

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pri pojmu “zavoren” navedena tudi izvedenka “zavorno kolo”. Zavorno kolo je lahko, kot vemo, eno izmed koles voza, preko katerega lahko z določenimi sredstvi ali napravami zaviramo voz. Pojem “zavorno kolo” v obliki samostalnika bi se v glagolniku, s katerim izrazimo dejanje zaviranja z zavornim kolesom, lahko glasil tudi “kolozavor” ali krajše “kolovor” ali narečno kovovor, kar se nekoliko hitrejše izgovorjeno fonetično sliši kot “kovor”.

 

Ker je značilnost lege naselja težek prehod preko grape Cikavca in je pri tem nujna uporaba “kovovora”, so ta glagolnik oz. pojem, ki lepo izraža značilen potreben ukrep pri prevozu tovorov preko naselja, naši predniki neposredno porabili tudi za poimenovanje naselja.

 

Loka

 

Včasih je skozi Loko tekel potoček. Vse je bilo zaraščeno z grmovjem. Tam so bila tudi polja, ki so bila zaradi vode precej mokra. Po teh mokrih tleh, ki so ob potoku, loke, je Loka tudi dobila ime. Naselje se je začelo razvijati po drugi svetovni vojni. Starejše hiše so nastale ob potoku. Skozi Loko je včasih vodila le kolovozna pot (Vir: po pripovedi Jožeta Praprotnika).

 

Po slovarju slovenskega knjižnega jezika je “loka” nekoliko močvirnat travnik ob vodi. Ta izraz popolnoma ustreza dejanskemu stanju zemljišča pred izgradnjo vasi, kjer danes leži vas Loka. Vemo, da je tekel potok ob travnikih, marsikje je bilo precej zaraščeno.

 

Zvirče

 

Vas Zvirče je dobila ime zaradi številnih izvirov vode, ki se pojavijo ob dežju. En tak izvir vode je za hišo gospe Cvek, nekaj izvirov pa je na hribu za avtobusnim postajališčem, ki se mu po domače reče V pota.

 

Hudo

 

Je staro naselje nad zahodno teraso Kovorja. Skozi vas je speljana cesta na Brezje. Ime je verjetno iz časa vdorov Turkov na naše ozemlje ali pa iz časov, ko je po naših krajih pustošila črna smrt – kuga, saj je severno od vasi staro kužno znamenje. Ime je povezano z enim od teh dogodkov. Pisnih virov ni, je le ljudsko izročilo (Vir: ustna pripoved že pokojnega Zdenka Tišlerja).

 

Krajevna skupnost Kovor

 

Arhivsko gradivo o KS Kovor je zelo pomanjkljivo, delno tudi založeno ali izgubljeno. Manjši del zapisnikov od leta 1977 do danes je v pisarni KS Kovor. Iz teh in iz ustnega izročila mi je uspelo povzeti pomembnejše uspehe, ki jih je dosegla KS Kovor.

KS Kovor je imela več predsednikov, ki so imeli oporo v članih sveta krajevne skupnosti. Krajevni svet je štel od 9 in 13 članov, po potrebi pa so k sodelovanju ob posameznih večjih akcijah povabili še druge krajane in tako oblikovali gradbene, pripravljalne in gospodarske odbore (komisije).

 

Predsedniki KS Kovor so bili: Marjan Rovtar, Milan Zupan st., Anton Šivic, Anton Pušavec, Janez Bertoncelj, Borut Sajovic, Janez Šter, Romana Šparovec in Franci Smolej.

 

Vsakogar izmed predsednikov in članov njihovega sveta zaznamuje delovni pečat. Pod predsedovanjem Milana Zupana – Kunšta so se začeli pogovori za telefonsko povezavo. To sta nadaljevala Janez Bertoncelj in Anton Pušavec. Anton Šivic je zaznamoval predvsem prizadevanja za cestno strukturo in asfaltiranje cest na Hudo in Loko.

 

Za časa Antona Pušavca so se začeli pogovori z župnijskim uradom za odkup zemljišča za pokopališče. Zgrajen je bil tudi prvi del kanalizacije v Grabnu ter obnova mostu čez Cikavec. Borut Sajovic je uspel realizirati zahteven projekt mrliških vežic in otroškega igrišča ter zastavil načrte za realizacijo čistilne naprave.

V zadnjem obdobju je vidna pridobitev temeljna prenova športnega igrišča, ki se imenuje Športni park Kovor, ki je nastal pod mandatom Janeza Štera.

 

 

KS KOVOR KS KOVOR KS KOVOR KS KOVOR

Zadnje vsebine