Stres je neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in dojemanjem sposobnosti za obvladovanje teh zahtev. Ustvarjamo si ga sami v našem umu, zato je zelo pomembno, da gradimo kompetence in veščine, kako se na stresne okoliščine odzvati. Podobno je tudi pri odnosih na delovnem mestu, saj je zgolj od posameznika odvisno, kako se bo odzval v okoliščinah, ki niso več idealne - ali se bo pritoževal ali pa odločil, da bo njegov odnos kljub temu ostal pozitiven. To so bistveni zaključki strokovnega dogodka S CIK-om za CIK, ki ga je včeraj organiziral Center za izobraževanja in kulturo (CIK) Trebnje in kjer je beseda tekla o upravljanju stresa in usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja.
Stres sicer izvira že iz začetka civilizacije, ko se je človek tako rekoč vsak dan znašel pred življenjsko ogrožujočim trenutkom in je moral bežati pred zvermi. Telo se v takšnih okoliščinah v trenutku pripravi na boj in beg in takšen stres je povsem zdrav, saj rešuje življenje. A težava je, da je danes takšnih življenjsko ogrožujočih dogodkov, predvsem pa na delovnem mestu, v resnici ni več toliko, telo pa deluje in se odziva enako, je poudarila Helena Žitnik, mednarodno priznana trenerka nevrolingvističnega programiranja, ki posameznike in podjetja uči tehnik upravljanja stresa in skrbi za lastno zdravje. “Redko lahko pobegnemo ali se spustimo v boj, zato ne sprostimo tega, na kar se telo pripravi,” je pojasnila, zakaj torej stres tako negativno vpliva na fizično in psihično počutje človeka.
Prav tako je poudarila, da sposobnost osredotočanja trenutnemu opravilu izginja, sploh pri mlajših generacijah, ki se težje posvečajo zgolj enemu opravilu hkrati. A v resnici je tako, da zaporedno izvajanje nalog posamezniku omogoča večjo osredotočenost in posledično zmanjšuje tveganje za stres, je poudarila strokovnjakinja. Zato je treba graditi veščine, ki bodo pomagale zreducirati dejavnike oziroma povzročitelje stresa. “Kdor rad zamuja, naj se udeleži tečaja upravljanja s časom. S tem krepi samozavest, spreminja svoja prepričanja in odpravlja strahove, torej bolje nadzoruje svoj odziv na določene situacije,” je samo enega od primerov, kako se lotiti upravljanja s stresom, v povezavi s sprostitvenimi tehnikami dihanja ali progresivne mišične relaksacije, opisala Helena Žitnik.
Za dobro počutje moraš dolgoročno načrtovati prihodnost
Podobno kot pri upravljanju stresa, je posameznik sam odgovoren tudi za zadovoljstvo na delovnem mestu in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, je strokovni dogodek nadaljeval psiholog dr. Aleksander Zadel. Pri tem se je treba najprej zavedati, da vse, kar delaš, delaš za prihodnost, zato je za dobro počutje treba zavestno načrtovati in delati na dolgi rok. “Delovno mesto je lahko bolj ali manj zahtevno, to so samo okoliščine. Pomembno je, koliko ima posameznik volje vzeti življenje v svoje roke,” je dejal dr. Zadel in nadaljeval, da zaposleni tudi delajo v bolj ali manj prijaznem okolju, vendar samo od njih je odvisno, ali se bodo pritoževali ali bodo ohranili pozitivizem: “Ne razlikujemo se po tem, kaj se komu zgodi, ampak kako se odzoveš na tisto, kar se ti zgodi.”
So pa medosebni odnosi ključni, kako se počutimo in dramatično vplivajo na to, kako se počutimo v delovnem okolju, kot tudi v zasebnem življenju. “Samoumevno pričakovanje, kako bi se drugi morali obnašati do nas, pri tem velikokrat spodreže krila,” je poudaril psiholog, ki zato svetuje, da si posameznik pripravi strategijo, kako bo sam prišel do dobrega počutja, pri čemer “misliti na sebe” ne pomeni egoizma. Po njegovem je namreč treba delati po pameti, znati počivati in si razporediti čas tako, da bomo zadovoljni, čeprav to vključuje tudi kakšno službeno elektronsko sporočilo ali klic v popoldanskem ali večernem času.
Podjetja se bodo morala naučiti omejiti dejavnike stresa
Strokovnega dogodka se je udeležilo več kot 50 gostov, med njimi kadroviki iz vseh vidnejših podjetij v dolenjski regiji, kot so Krka, Adria Mobil, Trimo in TPV, pa tudi študenti, ki jih vstop na trg dela še čaka. Vsem pa je skupno, da so se našli tako v izzivih upravljanja stresa in kot pri ohranjanju kakovostnih medosebnih odnosov. “Stresu se danes ne moremo več ogniti. To se kaže tako pri zaposlenih in vodjih, zato je pomembno, da se o teh temah pogovarjamo in probleme rešujemo sproti, saj dobri odnosi prinesejo zadovoljstvo na delovnem mestu in v privatnem življenju. Pri tem zagotovo pomagajo tudi antistresne tehnike, ki smo jih slišali danes, in prepričana sem, da bodo prav prišle tudi v našem podjetju,” je povedala Anja Nose, vodja človeških virov v podjetju Treves.
Lea Mohorič, študentka Fakultete za ekonomijo in informatiko v Novem mestu, pa je priznala, da so mladi razumeli, ko je Helena Žitnik govorila o tem, da tako rekoč ne znajo več delati le ene naloge naenkrat: “To je moteče predvsem med učenjem. Takrat si dam telefon na stran, vendar si hitro spet nazaj pri telefonu, ko kakšen sošolec rabi pomoč in podobno. Danes mi je odprlo oči, da smo sami odgovorni za izvajanje naše strategije, da nihče ne more spremeniti našega življenja, ker včasih svet res ni pravičen, ampak moramo vseeno znati uživati v njem.”
V CIK Trebnje so tako prepričani, da so dosegli cilje tokratnega strokovnega dogodka, ki je pokazal, da je vseživljenjsko učenje in nenehno osvajanje novih veščin ena od spretnosti, ki jih danes moramo obvladati. “Naše življenje in poslovni svet se čedalje bolj prepletata. To je dejstvo, s katerim se moramo soočiti, zato je bila rdeča nit današnjega dogodka, da se ozavestimo, s čim vse se srečujemo tako v poslovnem kot zasebnem svetu. Zavedati se moramo, da so izzivi so naša stalnica, na nas pa je, komu oziroma čemu bomo dali prednost v nekem trenutku in hkrati spoštovali prednost in odločitve nekoga drugega,” je dejala Patricija Pavlič, direktorica CIK Trebnje.
Foto: Foto Eving
