Darovanje krvi je plemenito in humanitarno dejanje, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Z vključevanjem mladih, bodočih krvodajalcev v družino srčnih ljudi, Rdeči križ Slovenije skupaj z transfuzijsko službo že tretje leto zapored dan slovenskega krvodajalstva obeležuje s sporočilom (P)ostani del moštva. Del krvodajalskega moštva in obenem del družine, ki na prvo mesto postavlja skrb za sočloveka in zdravje.
V Sloveniji
imamo 60 tisoč rednih članov krvodajalskega moštva, 60 % jih kri daruje vsaj enkrat letno, skoraj četrtina teh pa trikrat in celo štirikrat letno, vsak dan pa potrebujemo 350 do 400 krvodajalcev.|
Kaj pomeni biti del krvodajalskega moštva? Pomeni, da si vzamete eno uro vašega časa, darujete 1 enoto, tj. 450 ml krvi in s tem rešite tri življenja. Pomeni, da poleg empatije gojite tudi druge pozitivne vrednote, kot so sodelovanje in odgovornost ter zdrav
življenjski slog.
In prav pozitivne vrednote so bile naše vodilo, ko smo razmišljali o letošnjih ambasadorjih
krvodajalstva. Tudi letos – kot lani, ko smo iskali »mlado kri za vse ljudi«; so to mladi,
odgovorni, empatični, srčni posamezniki, del še enega moštva, še ene velike družine.
Moštva, ki ima s krvodajalskim poleg vrednot in prostovoljstva skupno tudi to, da pogosto
prehaja iz roda v rod.
Veseli in počaščeni smo, da so se našemu vabilu letos odzvali pri Zvezi tabornikov
Slovenije. Pod njihovim okriljem deluje 70 taborniških rodov po celi Sloveniji, starost
tabornikov pa je vse od predšolskih otrok in do tistih, mladih več kot 27 let. In če vemo, »da
je taborništvo dogodivščina, prijateljstvo in izkušnja ter šola za življenje«, potem smo
pri Rdečem križu Slovenije še toliko bolj ponosni, da bo v prihodnjem letu pomen krvodajalstva z besedami in dejanji širilo toliko izjemnih mladih posameznic in
posameznikov, tabornikov in tabornic.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila lansko leto v Sloveniji
povprečna starost 44,5, leta, dobrih 22 odstotkov prebivalcev pa je starih 65 let ali več,
ko ne morejo več darovati krvi. Po številnih statističnih kazalnikih se tudi Slovenija uvršča
med t.i. »starajoče družbe«, kar na dolgi rok vsekakor predstavlja težavo pri samopreskrbi
s krvjo v Sloveniji.
Naša želja je, da mladi začnejo prevzemati glavno vlogo promotorjev krvodajalstva na
Slovenskem. Petletno povprečje novih krvodajalcev, ki prvič pristopijo k darovanju
krvi, v Sloveniji znaša 6.523 krvodajalcev. Lani smo jih v sodelovanju z transfuzijsko
službo in tudi po zaslugi naše skupne kampanje (P)ostani del moštva – Mlada kri za
vse ljudi, z Univerzo v Mariboru, na prvo darovanje privabili več kot 7.000. Mladi
seveda že danes z rednim darovanjem krvi bistveno pripomorejo pri zagotavljanju stabilne
preskrbe, v prihodnjih letih pa bodo (p)ostali ključen in glavni nosilec zadostne preskrbe s
krvjo za slovenski zdravstveni sistem. Želja vseh nas je, da bi se mladi na krvodajalski
stol redno vračali in nadaljevali več kot 73 let trajajočo tradicijo prostovoljnega,
anonimnega in brezplačnega krvodajalstva v Sloveniji.
Pri Rdečem križu Slovenije bomo v sodelovanju z območnimi združenji še naprej skrbeli
za promocijo krvodajalstva in skrbeli za to, da bodo zaloge krvi vedno zadostne. Zato
iskrena hvala vsem, v prvi vrsti krvodajalkam in krvodajalcem, organizatorjem,
prostovoljcem, podpornikom krvodajalstva ter zdravstvenemu in strokovnemu osebju.
Hvala tudi vsem medijem, ki z ozaveščanjem že vsa leta podpirajo organizacijo
krvodajalstva na Slovenskem.«