Logo MojaObčina.si

Tabor

DANES
13°C
5°C
JUTRI
9°C
4°C
Deli
1138

BREZ VOZOVNICE V SVET je naslov nove sezone študijsko bralnih druženj v sodelovanju Medobčinske splošne knjižnice Žalec in UPI Ljudske univerze Žalec

četrtek, 10. oktober 2019

Dvanajsta sezona študijsko bralnih druženj, ki jih mesečno skupno pripravljata Medobčinska splošna knjižnica Žalec in UPI Ljudska univerza Žalec, se je začela prvi četrtek v oktobru. Moderatorki pogovorov sta Irena Štusej iz žalske knjižnice in Biserka Neuholt Hlastec iz žalske univerze. Z branjem bomo brez vozovnic potovali po svetu in vase.

NOVOST druženje je skrita knjiga z namigi o vsebini. Tokrat je bila Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj, na vsebino pa so namigovali pralni prašek, belo perilo in lesene kljukce.

Na prvem druženju v oktobru so bile tema pogovora prepovedane knjige in knjige, ki so spremenile svet.
NUK je imel D-fond prepovedanih knjig. Z objavo v Uradnem listu so bile v Socialistični republiki Sloveniji prepovedane štiri knjige, v celotni takratni Jugoslaviji pa enajst. Kako se je potem v D-fondu NUK-a lahko znašlo okrog 700 knjig in več kot 140 serijskih publikacij? To so bile knjige, ki po navodilih notranjega ministrstva »niso imele pravega pogleda na poglavitna življenjska vprašanja.« Nabirale so se od leta 1945 do osamosvojitve leta 1991. Ta fond je po tem letu ostal skupaj kot razstava z naslovom Stop, cenzura! – prepovedana literatura od leta 1945 do 1991. Prva prepovedana knjiga v Sloveniji po letu 1945 je Slovenija včeraj, danes, jutri Cirila A. Žebota.

So pa tudi knjige, ki so imele zaradi tožnikov začasno prepoved prodaje in izposoje. To sta na primer knjigi Iskalci grala Alenke Ausperger (nedovoljena objava pisem) in Ko se tam gori olistajo breze Brede Smolnikar (pet tožnic je v besedilu prepoznalo svoje starše).

Med knjigami, ki so spremenile svet, sta tudi Nedolžnost in sila oz. Veronika Deseniška, ki je izšla leta 1851 v Slovenski bčeli pod avtorstvom Josipine Urbančič oz. Josipine Turnograjske (psevdonim) ter Koča strica Toma Harriet Beecher Stowe. Prva kratka zgodba govori o celjski grofici, ki so ji sodili kot prvi čarovnici na Slovenskem, druga zgodba pa je zanetila državljansko vojno v Ameriki oz. pomagala borcem proti suženjstvu.

Teme naslednjih druženj še oblikujemo. Lahko se nam pridružite na kateremkoli druženju vsak prvi četrtek v mesecu od 16. do 18. ure oz. sledite našim napovednikom.

Irena Štusej

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi