Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 17.12.2017

pretežno jasno
Danes bo večinoma sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Po nekaterih nižinah se bo zadrževala megla. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem do 10 °C.
-1°C | 3°C
ponedeljek, 18.12.2017
-4°C | 2°C
torek, 19.12.2017
-4°C | 2°C
sreda, 20.12.2017
-4°C | 2°C
četrtek, 21.12.2017
-5°C | 1°C
Opozorila
Nedelja, 17.12.2017 ob 8h
Dodatnega opozorila ni.
-1°C
3°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Turizem

GRAD BOGENŠPERK - eden najlepših renesančnih ......


TURIZEM

| |
07.12.2017      8:55
A A

GRAD BOGENŠPERK - eden najlepših renesančnih gradov pri nas


Občina Šmartno pri Litiji se nahaja v središču Slovenije, na strateško pomembnem križišču cest proti Ljubljanski kotlini, Dolenjski in Zasavju. Ustanovljena je bila leta 2002. Na 94,9 km2 površine in v 55 naseljih prebiva 5400 prebivalcev. Občinsko središče, Šmartno pri Litiji, se je razvilo na trgu okoli stare cerkve sv. Martina, po katerem je kraj tudi dobil ime. Občina je širše prepoznana predvsem po bogati zgodovini gradu Bogenšperk.


Deli:

Leta 1672 se je v te kraje priženil in priselil znani kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641-1693). Eden izmed najlepših renesančnih gradov pri nas, grad Bogenšperk, je v letih 1678-1689 postal dom njegovi družini in hkrati tudi mednarodno kulturno in raziskovalno središče.

 

Zgodovina gradu Bogenšperk

Čeprav o nastanku gradu ni ohranjenih pisnih virov, je Bogenšperk zagotovo zgradila rodbina Wagen, po kateri grad nosi ime – Wagensberg. Zgodnja zgodovina in nastanek gradu Bogenšperk sta povezana z nižje ležečim gradom Lihtenberk. Domneva se, da so lastniki slednjega na mestu današnjega Bogenšperka zgradili stolp že v 14. ali najkasneje v 15. stoletju, za kar pa žal nimamo neposrednih dokazov v pisnih virih.

 

Leta 1511 je območje osrednje in zahodne Slovenije prizadel močan potres, ki je poškodoval ali porušil veliko kranjskih gradov. Med njimi je bil tudi Lihtenberk, katerega se takratni lastniki Wagni niso odločili obnavljati, saj na grajskem hribu niti ni bilo možnosti povečevanja in dodatnega utrjevanja gradu. Po tem letu se je očitno rodbina Wagen preselila na zgornji stolp, ki je nudil tudi dovolj prostora za novo gradnjo in širitev. Bogenšperk je tako dobil svoje ime po svojih lastnikih Wagnih, ki se na Kranjskem prvič omenjajo leta 1463. Nemško ime gradu je Wagensperg in od tod izhaja tudi slovensko ime Bogenšperk. Grad se v dokumentih prvič omenja šele leta 1533, kar ga uvršča med najmlajše srednjeveške gradove na Slovenskem. V naslednjih desetletjih so Wagni veliko gradili na grajskem arealu in tako je dobil grad tipično renesančno štiritraktno podobo. Rodbina Wagen je na gradu ostala vse do izumrtja leta 1630.

 

Po Wagnih so si grad lastile naslednje rodbine: Carminelli, Kočevar, Kajzel in od leta 1672 dalje Janez Vajkard Valvasor. Ko je Valvasor doživel usodo neuspešnega in prezadolženega založnika, je grad še štirikrat zamenjal lastnika, dokler ni gospostvo leta 1853 prešlo v roke rodbine Windischgrätz.

 

Po Valvasorju je bila druga pomembna zgodovinska osebnost, ki je zaznamovala grajsko zgodovino vojvodina Mecklenburška, rojena kot princesa Marie von Windisch-Graetz. Vojvodina je bila pomembna zlasti za področje arheoloških raziskav gomil železne dobe in je na Bogenšperku živela od leta 1905 naprej. Izjemno pomembne najdbe je hranila na Bogenšperku, kjer je zbirka obsegala tri velike sobane v prvem nadstropju gradu. Neprecenljiva zbirka je bila prodana na dražbi in je danes v Združenih državah Amerike. Med drugo svetovno vojno se je Bogenšperk znašel na meji med nemško in italijansko okupacijsko cono. Po kapitulaciji Italije so nemške oblasti izgnale družino iz gradu in zadnji pripadnik rodbine Windischgrätz je Bogenšperk zapustil leta 1943.

 

Po drugi svetovni vojni je grad s posestvom postal splošno ljudsko premoženje, nekaj let je bila v gradu vojaška bolnišnica, med letoma 1949 in 1964 pa so v njem prebivali jezuiti. Po njihovem odhodu so leta 1968 objekt prevzeli v upravljanje Investicijski biroji Trbovlje, ki so načrtovali grad spremeniti v muzejsko turistični objekt z luksuznim hotelom, vendar so se načrti izjalovili, tako da se je po letu 1972 začela sistematična obnova objekta, za katero je skrb prevzela skupnost občine Litija, ki je v ta namen imenovala odbor za obnovo gradu. Z obnovo je na gradu počasi zaživela raznovrstna dejavnost, kot prva poročna, nato gostinska in ne nazadnje muzejska. Danes je grad v lasti Občine Šmartno pri Litiji in ima status kulturnega spomenika državnega pomena.

 

Valvasorjevo, zlato obdobje v zgodovini gradu

 

Plemiška rodbina Valvasorjev izvira iz pokrajine Bergamo v severni Italiji. Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) se je rodil kot dvanajsti od sedemnajstih otrok Jerneja in Ane Marije Valvasor, rojene Ravbar. Valvasor se je šolal na jezuitski gimnaziji v Ljubljani, kjer je dobil dobro podlago za poznejši razvoj v znanstvenika in narodopisca. Po šolanju se je odločil, da si bo znanje izpolnjeval in nabiral življenjske izkušnje na potovanjih v tujini in v vojaški službi. Potovanja so z manjšimi presledki trajala kar štirinajst let, zavzemala so večji del njegovega življenja in ga naredila svetovljana, ter mu s pridobljenimi vojaškimi veščinami omogočila vojaško kariero, takrat za večino plemičev prioritetno željo in nalogo. Vmes je bil le poredko in za kratek čas v domovini.

 

Na Kranjsko se je vrnil leta 1672 in še istega leta se je poročil s trinajstletno Ano Rozino Graffenweger pl. Graffenau z gradu Slatna, blizu Šmartnega pri Litiji. Zakonca Valvasor sta skupaj kupila gradove Bogenšperk, Črni Potok in takrat že podrti Lihtenberk pod Bogenšperkom. V zakonu se jima je rodilo devet otrok, ob zadnjem porodu pa je Ana Rosina umrla stara komaj 28 let. Tri mesece po njeni smrti se je še enkrat poročil, tokrat z Ano Maksimilo pl. Zetschker in imel z njo še štiri otroke. Od skupno trinajstih otrok, jih polovica ni preživela niti najzgodnejših let otroštva. Danes živi še 119 Valvasorjevih potomcev, vendar nihče izmed njih ne živi v Sloveniji, temveč so razpršeni po celem svetu, večina pa živi v Avstriji in Nemčiji.

 

Najbolj ustvarjalno obdobje življenja Janeza Vajkarda Valvasorja (od leta 1672 do leta 1692) predstavlja prav bivanje in ustvarjanje na gradu Bogenšperk. V tem času je izdal Slavo vojvodine Kranjske (1689), ustanovil prvo grafično delavnico na slovenskih tleh (1678), izdal več topografskih del, izdelal načrt za predor Ljubelj ter načrt in izvedbo nove tehnike ulivanja kipov. Neprecenljivi so njegovi zapisi o življenju in navadah kmečkega prebivalstva v drugi polovici 17. stoletja na Kranjskem. Zaradi raziskav Cerkniškega jezera je Valvasor leta 1687 postal član angleške Kraljeve družbe (Royal Soceity) v Londonu.

 

To so za našo kulturo in znanost izjemna dela zato so že Valvasorjevi sodobniki občudovali njegovo delo in Erazem Francisci je v Slavi vojvodine Kranjske zapisal, da: »se ta visoki grad Bogenšperk z vsemi častmi lahko ima za Parnas« (Valvasor, 1689, XI: 619). Parnas torej v smislu središča znanja, raziskovanja in ustvarjanja na Kranjskem in širše.

 

Prav zaradi pomena bivanja in delovanja slavnega polihistorja je zgodovinski pomen gradu izjemen. S svojimi topografijami in zlasti Slavo vojvodine Kranjske je postavil temelj domovinske zavesti in s tem danes ostaja eden tistih, ki so največ naredili za zgodovinsko identiteto Slovencev, Bogenšperk pa je s tem postal središče te identitete. Na gradu so nastala njegova dela in od tu se je širila zavest o slovenskem narodu in ozemlju.

 

Grad Bogenšperk danes

 

Muzejska dejavnost ima na gradu Bogenšperk eno najdaljših tradicij na slovenskih tleh. To izhaja iz dejstva, da je bila ena prvih pomembnejših zbirk pri nas ravno Valvasorjeva zbirka na gradu Bogenšperk. Nekoč Valvasorjev dom je danes tako muzej in prostor raznovrstnih kulturnih in družabnih dogodkov. Ob obisku si obiskovalci lahko ogledajo grad, za najavljene skupine otrok in odraslih pripravimo tudi doživljajsko, animirano vodstvo z baronico Ano Maksimilo Valvasor in hlapcem Jurijem, vodenje po srednjeveškem Lichtenberku, prikaz ročne izdelave papirja in tiska, lahko pa se z grajsko zeliščarko Jožico Bajc Pivec odpravite na sprehod po parku in gozdu ali pa se udeležite ene izmed njenih številnih zeliščarskih delavnic, ki jih pripravljamo na gradu.

 

V stilno urejenih grajskih prostorih in pod krošnjami mogočnega lipovega drevoreda zaročenci doživijo pravljično baročno poroko. Ne gre zanemariti tudi raznih kulturnih dogodkov, občasnih razstav in koncertov, ki se odvijajo v grajskem atriju. Ob Valvasorjevem rojstnem dnevu (četrta nedelja v maju) se obiskovalci odpravijo na pohod po Valvasorjevi krožni poti, ki vodi po obronkih nekdanjih Valvasorjevih posesti, poletno dogajanje zaznamuje pet dnevno ustvarjanje umetnikov v okviru Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni, sledijo še družinski popoldnevi ter koncerti domačih in gostujočih umetnikov. Ker je Bogenšperk rojstni kraj slovenske grafike, galerija gradu čez leto gosti kakovostne grafične razstave. Jesensko dogajanje na zadnjo oktobrsko noč sklenemo s tradicionalno prireditvijo ob noči čarovnic. Na obisk Bogenšperka vas lahko spominjajo Valvasorjev srebrnik, grafični list z odtisom gradu, miniaturna Slava vojvodine Kranjske, grajski čaji, žganja in zeliščna olja. Kupite jih v grajski trgovinici.

 

Zaradi svoje lege v središču Slovenije in prijazne okolice je grad Bogenšperk priljubljena izletniška točka, odlično izhodišče za pohodništvo ali popoldansko rekreacijo na krožni trim stezi. Pot vas z gradu lahko popelje v idilično vas Javorje, kjer se lahko na Javorski energijski poti poživite z zemeljskimi energijami, na Primskovi gori se naužijte razgledov ter spoznate zgodovino protiturškega tabora ter življenje Jurija Humarja, čudodelnika s Primskovega, v središču Šmartnega pri Litiji vas bo navdušila mogočna cerkev sv. Martina, Jablaniška dolina in dežela pod Kamplovim hribom pa vas vabita na izletniške in ekološke kmetije ter uživanje v neokrnjeni naravi.

 

Joži Vovk

 

Javni zavod Bogenšperk

Bogenšperk 5

1275 Šmartno pri Litiji

Tel. (01) 898 78 67 (JZ Bogenšperk), (01) 898 76 64 (grad Bogenšperk), gsm 041 703 992

e-naslov info@bogensperk.si, spletni naslov www.bogensperk.si

Predstavitev je bila objavljena v 4. številki revije Levstikova pot, november 2017




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI ZAVOD LEVSTIKOVA POT? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


ZAVOD LEVSTIKOVA POT
ZAVOD LEVSTIKOVA POT
SEVNO 44
Tel:041 649 351
Koledar dogodkov Preglej vse
December 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26
17.12.2017
Danes ni dogodkov.

Bodite prvi pri oddaji mnenja.