Dr. Marija Klobčar, višja znanstvena sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani in docentka za folkloristiko in mitologijo, se na znanstveni ravni posveča predvsem družbenemu pomenu pesemske ustvarjalnosti, raziskovanju besedil slovenskih ljudskih pesmi in preučevanju skupnosti. Zanima jo obrobno, prezrto, manj raziskano. To potrjuje tudi njena zadnja monografija z naslovom Poslušajte štimo mojo. Namenila jo je potujočim pevcem na Slovenskem. Izdala jo je Založba ZRC, ZRC SAZU.
Knjiga Marije Klobčar Poslušajte štimo mojo z opiranjem na primarne vire razčlenjuje dejavnost različnih skupin potujočih pevcev, ki so ustvarjali na Slovenskem ali pa so bili s Slovenci povezani, predstavlja družbene kontekste njihove ustvarjalnosti in pesmi, ki so jih ustvarjali v posameznih obdobjih. Prinaša številna nova spoznanja o pesemski ustvarjalnosti v srednjem veku in o pesemskem sporočanju novic, pa tudi o dejavnosti sejmarskih pevcev na Slovenskem in pesemskih letakih. V obravnavo potujočih pevcev vključuje tudi klice in petje kot reklamo rokodelcev in kramarjev ter razčlenjuje pomen petja za preživljanje najšibkejših, predvsem slepih. Kot je zapisano v recenzentskem mnenju, s prikazom te ustvarjalnosti in njenega prehajanja v nabor ljudskega izročila predstavlja dragocen prispevek k slovenski folkloristiki.
Znanstvenico dr. Marijo Klobčar je predstavila dr. Marjeta Humar
Predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar (to društvo je poleg Občine Kamnik in Javnega zavoda Mekinjski samostan 11. septembra zvečer pripravilo predstavitev knjige v atriju omenjenega nekdanjega uršulinskega samostana) je v povabilu na predstavitev zapisala: »Avtorica bo z besedo in sliko prikazala zelo pomemben in doslej slabo znan del slovenske zgodovine: različne skupine potujočih pevcev in njihov pomen tako znotraj slovenskega prostora, kot njihovo vlogo pri vpetosti Slovencev v evropsko zgodovino. Tematika je predstavljena od prve omembe igrcev do pojava radia. Za prepoznavnost Slovencev v evropskem prostoru je najpomembnejše poglavje o viteški ustvarjalnosti, ki se povezuje tudi s kamniškim prostorom. Prav zapisi iz kamniškega okolja so bili spodbuda za raziskavo.«
Dr. Marija Klobčar je za Kamničane in okoličane ter celotno slovensko narodopisje in folkloristiko napisala dve zelo dragoceni monografiji: Kamničani med izročilom in sodobnostjo: življenje kamniških meščanov od leta 1880 do druge svetovne vojne in Na poti v Kamnik, lotila pa se je tudi zgodovine Kamniškega jezera: Pozabljeni Kamnik in njegovo jezero.
Avtorica knjige o nagibih zanjo, še prej o svojem raziskovalnemu delu
Avtorica je o najnovejši monografiji zapisala, da je ta »nasledek mojih lastnih izkušenj, tako osebnih kot vpetih v moje terensko delo, in rezultat premišljanj življenjske resničnosti in družbenega ozadja številnih pesmi, ujetih v nabor ljudskopesemskega izročila«. Kot je povedala sama, se je ob delu opirala na različne vire, pri čemer je vključevala tudi gradivo posameznikov in domačih, zamejskih in tujih ustanov. V časovnem pogledu je s tem segla »od najstarejše omembe igrcev in sledov viteške ustvarjalnosti do zadnjih hauzeraric v Ljubljani pred 2. svetovno vojno«.
Izhodišče, ki jo je vodilo k pisanju knjige, »je bilo vprašanje obstoja in delovanja pouličnih pevcev na Slovenskem, v evropskem prostoru znanih od izuma tiska naprej. /…/ Od trubadurjev, glasnikov viteške kulture, do beračev, ki so s pesmijo trkali na vrata za kos kruha.« Naslonila se je na »raziskovanje izročila potujočih pevcev v širšem evropskem prostoru, pri čemer je bilo pomembno predvsem nemško govoreče okolje«. Pojasnila je tudi razloge, zaradi katerih je bilo vprašanje potujočih pevcev doslej na robu folklorističnega zanimanja. Za Slovence je imelo zbiranje pesemskega izročila v času vključenosti slovenskih dežel v habsburško monarhijo izrazito narodnoidentifikacijsko vlogo: temeljni korpus pesmi, ki naj bi predstavljale nabor ljudskega, je izražal kulturo podeželja, pesmi, ki so nakazovale vplive mest, tujejezičnega okolja, vplive pisane ali tiskane besede in petje za denar, pa so usmerjevalci zbiranja skrbno izločali. /…/ Izločanje pesmi potujočih pevcev je imelo ob tem še estetske razloge: pesništvo, ki se je širilo s tiskom, estetsko pa ni dosegalo ravni, v katero je verjela folkloristika, vanjo ni sodilo.«
Veliko pozornosti je namenila tudi zgodovini Kamnika
Marijo Klobčar je k raziskovanju potujočih pevcev na Slovenskem neposredno spodbudil zapis o nastopu pevca moravskega porekla na sejmu v Kamniku, ki ga je v Spominih Krištofovega Pepčka leta 1928 objavil Josip Suchy. Nastop sejmarskega pevca, moritatlerja, ki je predstavljal pesmi na kamniškem sejmu, je imel vse značilnosti nastopov sejmarskih pevcev: pevec je predstavljal zgodbo o umoru, moritat, in sicer ob kazanju slik na platnu, po predstavi pa je prodajal letake z natisnjeno pesmijo. Ta zapis je dokazal, da so potujoči pevci prihajali tudi v slovenske kraje.
Ob odkrivanju izročila potujočih pevcev se je avtorica opirala na svoje raziskovalne izkušnje, med drugim tudi na izkušnje raziskovanja domžalskega območja, znanega po slamnikarstvu. Prodaja izdelkov po mestih in vaseh se je namreč pogosto povezovala s petjem. Do izraza je prišlo tudi avtoričino poznavanje življenja na gradovih, posebno na gradu Križ: z dejstvom, da je bila služinčad glede na delo, položaj in informacije o življenju gospode razvrščena v tri kategorije, je lahko pojasnila, v kateri družbeni skupini so nastajale pesmi o grajski gospodi.
Med opredelitvami potujoči pevec, sejmarski pevec, poulični pevec se je odločila za uporabo vsebinsko širšega izraza potujoči pevec.
Odlični glasbeni gostje pri predstavitvi knjige
Kako so ti delovali, pa tudi krajši povzetek vsega opisanega v knjigi, popestrenega tudi s fotografijami, je predstavila v besedi in sliki 11. septembra zvečer na dvorišču Javnega zavoda Samostan Mekinje, nekdaj uršulinskega samostana v omenjenem kraju. S predstavitvijo je navdušila številne obiskovalce, od katerih jih je veliko kupilo njeno knjigo. Navdušili pa so tudi izjemni gostje: pevca Ljoba Jenče in Jani Kovačič ter instrumentalist Domen Marinčič z igranjem na violo da gamba. Vsem se je za lepe in močno doživete ter pri poslušalcih dobro sprejete nastope zahvalila dr. Humarjeva. Posebej se je zahvalila tudi Janiju Kovačiču, ki je v svojo pesem o nekdanjih nesrečah in boleznih (epidemijah) na Kranjskem vključil tudi zadnjo – pandemijo covid-19.
Kje lahko dobite knjigo Poslušajte štimo mojo
Najpomembnejše od vsega pa je vzeti v roke knjigo dr. Klobčarjeve (naročite jo lahko na naslov narocanje@zrc-sazu.si, na telefon 470 64 65 ali na naslov: Založba ZRC, Novi trg 2, 1000 Ljubljana) in ob njej spoznavati doslej premalo obdelano področje potujočih pevcev pri nas. Pesmi, ki so v resnici za marsikoga postale »štima moja«.
Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič
