Pot smo začeli ob bučanju slapa Savice, ki nas je po štirih urah zmerne hoje po široki gozdni in zaviti poti pripeljala do vrha Komne. Tu smo bili očarani nad pogledom v dolino. Dokazali smo, da smo fizično dobro pripravljeni, da lahko preživimo brez elektronskih naprav in znamo upoštevati pravila. Popoldne smo preživeli ob vznožju Bogatina, kjer smo začutili lahkotnost bivanja, prijateljstvo brez besed, tišino v vetru … Dobili smo navdih za dramatizacijo narobe pravljic ter s pomočjo Vesne in Irene pripravili zabaven večer. V Domu na Komni nas je s prijaznostjo in odlično hrano očarala skrbnica Mateja. Prihodnji dan je bil po spustu v dolino ves trud poplačan z vožnjo z ladjico po Bohinjskem jezeru, ogledom slapa Savice in odličnim sladoledom. Ugotovili smo, da se je treba za najlepše stvari v življenju potruditi in vztrajati.

Hvala vsem, ki so nam podarili dragoceni čas. Zahvaljujemo se županu Branku Petretu, ki nam je pomagal s financiranjem avtobusnega prevoza, šoferju Borisu Božniku, ki ni bil le potrpežljivi šofer, ampak tudi spremljevalec do vrha.

Lepo je, ko stojiš na vrhu. A čar je v tem, da se vrneš v dolino in ponovno prideš še drugič. Za nas sta pot dvakrat prehodila Beno Podergajs in Bojan Trkaj. Poskrbela sta, da je bilo vse prav in da bo ostalo nepozabno.

Mentorice in spremljevalke

Več fotografij si lahko ogledate na priloženem linku: 

https://ln.sync.com/dl/0dcdb8a00/b4ey8khw-wxaqfafu-mig67yih-yr8kpabv