Sončno jutro je obetalo lep začetek načrtovanega izleta na Roglo in preskušanje možnosti premagovanja poti med krošnjami z invalidskimi vozički.

S parkiranjem nismo imeli težav, saj so parkirni prostori označeni in rezervirani za invalide. Sicer je pa vse tako kot je potrebno, da se invalidi na vozičkih lahko neovirano vključimo med ostale turiste. Tudi prostorne in ustrezno opremljene sanitarije za invalide so, kar v mnogih destinacijah pogrešamo. Posamezni nivoji stolpa imajo obvladljive vzpone, ki večini ljudi na vozičkih omogočajo samostojno vožnjo. Prozorne mreže in ograje na straneh ponujajo videnje različnih vrst in višin dreves. Lesene talne površine so položene s tolikšnimi razmaki, da med razmaki ne povzročajo zatika malih koles vozička. Na kratko, vse je tako kot mora biti tudi za posebne potrebe ljudi na vozičkih.

Med vzpenjanjem do najvišje razgledne točke stolpa smo se prepustili pihljaju vetra in enostavno uživali v vsem, kar nam pot med krošnjami ponujala.

Polni nepozabnih doživetij smo »trimčkali« do hotela Natura, kjer smo se okrepčali in privoščili prijetno popoldansko druženje.