Pred dnevije bil pomemben dan, dan matere, ko smo se globoko poklonili našim ženam, materam ter se z majhno pozornostjo zahvalili za vso njeno ljubezen, za ves trud, ki ga dajejo, da bi bila družina zadovoljna, srečna........Vsi besednjaki nimajo besed s katerimi bi lahko izrazili hvaležnost Posebej pa gre še velika hvala materam in vsem ženam, ki se z nadčloveškimi napori trudijo in  borijo proti agresivnemu koronavirusu.

Če vzamemo v obzir vse našteto je samoizolacija nas, ki še nismo zbolili pravzaprav nevredno omembe. Vzeti moramo v zakup in opravičeno lahko upamo, da bomo v doglednem času zagledali luč na koncu predora.  

Ljudje smo različni; eni z vso resnostjo upoštevamo navodila, spet drugim pa je vseeno in ne pomislijo, da z neodgovornostjo prvo škodijo sebi in posledično tudi vsem drugim.  Sicer pa samoizolacija niti ni tako strašno težka samo  organizirati se je potrebno. Sam sem že nekaj let več ali manj v samoizolaciji, ker sem postal invalid.Premišljeval sem kaj naj bi počel da mi bo čas hitreje minil. PogledaL sem mojo knjižnico in si dejal: no bom pa knjižnico malo uredil. Verjeli ali ne , da bo koronavirus prej premagan kot pa bom jaz uredil  mojo knjižnico. Pa nič za to, nekaj bo urejenega prav gotovo.

Kakorkoli  že, na jesen mojega življenja mi kljub vsemu volje ne manjska  pa čeprav se pomikam proti 85 letom.

Ko pogledam skozi okno sneg še kar pada, z mislimi pa se poizkušam vživeti v celotno zdravstveno osebje ne samo na Koroškem, temveč po celotni Sloceniji, Evropi, svetu, ki se z nadčloveškimi napori borijo proti koronavirusu.

Ivan Logar - Jani