Logo MojaObčina.si
JUTRI
18°C
5°C
SOB.
22°C
5°C

Razstava s čitalnico

##VIEWS##

Vabljeni k ogledu razstave umetniških in publikacijskih del iz zbirke raum AU.
Kurator razstave: Gerald Baumgartner
Avtorji: Timm Ulrichs, Pino Poggi, Luisella Carretta in Klaus Staeck
***

Timm Ulrichs
* 1940, Nemčija
Timm Ulrichs je študiral arhitekturo na Tehnični univerzi Hannover, leta 1961 ustanovil "Werbezentrale für Totalkunst" [Center za total-art] ter leta 1969 odprl "Kunstpraxis" [umetniško prakso] v Hannovru, kjer še vedno živi. 
Profesor na Kunstakademie Münster [Umetniška akademija, Münster] 1972 do 2005, razstavljavec na razstavi Documenta 1972 in 1977 in dobitnik številnih nagrad. Njegova dela so v znanih zasebnih in muzejskih zbirkah ter v javnih prostorih, kot tudi njegove številne knjige in katalogi, nekateri z njegovimi lastnimi eseji in manifesti.
Njegovo področje delovanja vključuje performanse in eksperimente na sebi, body-art vizualno poezijo, land-art, objets trouvés, kolaže, ad-akcije itd. Ulrichsove idejne predhodnike najdemo predvsem v gibanju dada, ki se je uprlo buržoazno-akademski kulturni sceni. Sorodni so z Raoulom Hausmannom in "merzovsko umetnostjo" Kurta Schwittersa, umetniškega sorodnika Marcela Duchampa in Renéja Magritta. 

Pino Poggi
* 1939, Italija
Umetnost Pina Poggija je prežeta s politično zavezanostjo in družbeno angažiranostjo, z njo pa izraža tudi svojo politično držo, zanimanje za aktualne družbene dogodke in razočaranje nad sodobno umetnostjo, ki se je preveč oddaljila od svojih gledalcev. To je verjetno razlog, da se je v zadnjih letih zatekel h grški mitologiji, saj skozi metafore mitov in njihove pedagoške razsežnosti razkriva moralno relativnost vsakdanjega življenja. 
Sredi šestdesetih let sta dva manifesta Pina Poggija zaznamovala nastanek umetniškega gibanja Arte Utile. Pozneje je ta koncept razvil še v dveh manifestih (1980 in 1994), v katerih je umetnost opisana kot odgovorna sila v družbi, s katero je mogoče spremeniti svet. V zadnjih letih je podoben koncept uporabila tudi kubanska umetnica Tania Bruguera. 
Pino Poggi je svojo umetnost poimenoval Arte Utile, kar vključuje AU proces, AU okolje, AU abecedo in AU knjige umetnika. Poleg tega Pino Poggi ustvarja tudi performanse, skulpture in poezijo. Umetnik z Arte Utile združuje različne medije in širi polje umetnosti, tako da ta doseže tudi ljudi, ki sicer nimajo stika s sodobno umetnostjo. Kot rešitev za to stanje je Pino Poggi izumil AU socialno estetiko: umetniško delo je kritično do družbenih pojavov, zaradi uporabe preprostejšega likovnega jezika, dopolnjenega z besedilom, pa je lažje berljivo.
Poggijeva Arte Utile je poziv k družbeno angažirani umetnosti, ki ne ustvarja umetniških stvaritev zgolj zase in za družbene elite. 

Luisella Carretta
* 1942, Italija
Luisella Carretta je italijanska umetnica, ki je večino svojega dela posvetila raziskovanju okolja, zlasti gibanju živali v njihovem naravnem okolju. Posebno pozornost je namenila letenju ptic, ki ga dokumentira s svojimi risbami in akvareli.
Z deli vzpostavlja tesen stik z naravo. Tako z domišljijskim pristopom umetnika kot s sistematično obdelavo podatkov znanstvenika, se gledalec znajde v edinstvenem položaju: ni več na ravni nepristranskega opazovanja, temveč na ravni predvidevanja, kar mu omogoča takojšnje razumevanje dogajanja in ujetje hitrega, skoraj neopaznega gibanja ptic. 

Klaus Staeck 
* 1938, Nemčija
Klaus Staeck je nemški odvetnik in založnik, ki je v Evropi najbolj znan po svojem političnem grafičnem oblikovanju. Med letoma 2006 in 2015 je bil predsednik Akademie der Künste v Berlinu.
Staeck se je med študijem prava začel sam učiti grafičnega oblikovanja in ustvarjati plakate, razglednice in letake. Na začetku je Staeck izdeloval lesoreze, od leta 1967 dalje pa se je preusmeril v sitotisk. 
Staeck je verjetno najbolj znan po svojih političnih plakatih. Ustvaril je več tristo različnih motivov, ki so črpali iz aktualnih političnih razprav. Postavil se je na stran revnih, okolja in miru ter pozival, naj se mu pridružijo in se vmešavajo v politične zadeve. 
Sodeloval je z drugimi političnimi umetniki in pisatelji, predvsem z Josephom Beuysom, Panamarenko, Dieterjem Rothom, Nam June Paikom, Wolfom Vostellom, Danielom Spoerrijem, Günterjem Grassom, Walterjem Jensom in Heinrichom Böllom.
Klaus Staeck je leta 1970 prejel prvo Zillejevo nagrado za politično grafično oblikovanje, leta 2007 pa nagrado Großes Bundesverdienstkreuz.

Oglejte si tudi