V devetdesetih je na Koroškem prvič v širšem obsegu vzniknila specifična (sub)kultura, ki so jo ustvarjali in konzumirali mladi. V širšem pomenu jo lahko imenujemo alternativna kultura, saj je bila alternativa »resni«, »dolgočasni« in od senzibilnosti mladih odmaknjeni kulturi starejših na eni strani in puhlosti estrade na drugi. Alternativa, ki je bila z eno nogo v undergroundu, z drugo pa blizu meje s komercialo, je na območje med Črno in Ravnami, Dravogradom in Radljami, Mislinjo in Šentjanžem, prinesla nekaj novega in drugačnega na področju kulturnih (predvsem glasbenih) vsebin, dogodkov in načinov ustvarjanja. Uveljavila je logiko DIY (»naredi sam«), ki jo v svetu poznamo vsaj od pojava panka konec sedemdesetih, in se uprla uveljavljenim prepričanjem, da se ne da nič spremeniti. Glavni protagonisti te kulture so bili bendi, poleg njih pa tudi mladinska društva in posamezniki v polju performansa, mode, poezije, stripa …

KGLU je pred kratkim vzpostavila spletni arhiv na podlagi gradiva, ki smo ga leta 2016 zbrali za razstavo Preboj: nove umetniške prakse in alternativna kultura v devetdesetih – primer Koroške. Na enem mestu smo namreč hoteli ohraniti tisti del kulturne zgodovine Koroške, ki bi bil sicer zapisan pozabi, saj živi skoraj samo še v spominu akterjev te kulture. Zbirko smo dopolnili z artefakti, ki so  jih posamezniki v arhiv prispevali naknadno. Za enkrat vsebuje predvsem gradivo bendov in mladinskih društev, v prihodnje pa bi ga radi dopolnili tudi z gradivom drugih alternativnih ustvarjalcev tistega časa.

Kakšna je bila torej alternativna kultura iz časa pred razmahom nakupovalnih središč, mobilnih telefonov in facebooka? Kako s(m)o preživeli devetdeseta? Pridružite se nam na ekskurziji »nazaj v devetdeseta« ob pogovoru s Polono Poberžnik, kustosinjo razstave Preboj (2016) in vodjo projekta 90's.