Kaj imajo skupnega podjetništvo, pesnik Srečko Kosovel, 53 narodnosti, svetovno znana Lipica in skoraj 180 hektarjev razvojnih površin? Odgovor je Sežana.

Prav zato ni presenetljivo, da je obisk članic Društva poslovnih žensk FAM v Sežani pustil močan pečat. Obisk so gostoljubno sprejeli župan Občine Sežana Andrej Sila skupaj s predstavniki Občine Sežana, Podjetniškega inkubatorja Sežana in Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana, ki so s svojo vključenostjo sooblikovali vsebinsko bogat program. Uspešne podjetnice, direktorice, vodje in ustvarjalke iz vse Slovenije so v enem popoldnevu odkrile občino, ki zna razmišljati drzno, hkrati pa ostaja trdno povezana s svojimi koreninami.

Obisk se je začel z vpogledom v razvojno zgodbo občine, ki danes velja za eno najbolj perspektivnih območij zahodne Slovenije. Zaradi svoje izjemne geostrateške lege na stičišču pomembnih prometnih poti predstavlja pomembno gospodarsko vozlišče med Slovenijo in širšim evropskim prostorom.

Številke govorijo same zase. V občini je že danes na voljo približno 90 hektarjev poslovnih površin, dodatnih 90 hektarjev pa predvidevajo prostorski načrti. Ob tem Sežana aktivno načrtuje tudi nove stanovanjske zmogljivosti, saj se zaveda, da uspešen razvoj ni mogoč brez kakovostnega življenjskega okolja.

Toda tisto, kar je obiskovalke najbolj navdušilo, niso bile zgolj številke.

»Naš največji kapital so ljudje,« poudarjajo v Sežani. In prav ljudje dajejo občini poseben značaj. V njej namreč živi kar 53 različnih narodnosti, ki skupaj soustvarjajo odprto, povezano in ustvarjalno skupnost. Raznolikost tukaj ni izziv, ampak razvojna prednost.

Po predstavitvi gospodarskih priložnosti je sledilo odkrivanje drugega obraza Sežane. Tistega, ki ga ni mogoče meriti v hektarjih ali investicijah.

Članice FAM so obiskale Botanični vrt Sežana in Vilo Mirasasso, se sprehodile skozi zgodbe kraške pokrajine ter se srečale z enim najpomembnejših imen slovenske kulture, Srečkom Kosovelom.

Obisk je imel še posebno simboliko, saj Sežana že stopa v obdobje Kosovelovega leta 2026, ko bomo obeležili 100 let od smrti vizionarskega pesnika. Njegove ideje, usmerjene v prihodnost, ustvarjalnost in družbeni napredek, presenetljivo sovpadajo z razvojnim razmišljanjem današnje Sežane.

Skozi ogled Kosovelove spominske sobe in del urbanega literarnega sprehoda »V korak s Kosovelom« so gostje spoznale, da Kosovel v Sežani ni le zgodovinska osebnost, temveč del identitete kraja.

Posebno pozornost je pritegnila tudi turistična prihodnost območja. Poleg Lipice, ki ostaja ena najmočnejših turističnih znamk Slovenije, občina vidi velik potencial v kraških jamah, kulturnem turizmu, naravni dediščini in avtentičnih doživetjih, ki jih sodobni obiskovalci vse bolj iščejo.

Dan pa se ni mogel zaključiti drugače kot s pristnimi kraškimi okusi.

V Interpretacijskem centru kraške vegetacije so lokalni ponudniki predstavili bogastvo domačih izdelkov, od medu, sirov in suhomesnatih dobrot do vrhunskih kraških vin, likerjev in drugih posebnosti, ki nosijo pečat tega edinstvenega prostora.

Med druženjem so nastajale nove poslovne povezave, izmenjevale so se ideje in izkušnje, predvsem pa so se utrjevala spoznanja, da razvoj ni zgolj stvar infrastrukture in investicij, temveč tudi kulture, sodelovanja in skupne vizije.

Mnoge udeleženke so Sežano opisale kot »skriti biser Krasa«, nekatere pa so priznile, da jih je obisk pozitivno presenetil bolj, kot so pričakovale.

Sežana se je tako predstavila kot občina, ki zna združiti podjetništvo in kulturo, tradicijo in razvoj, lokalno identiteto in mednarodno odprtost. Kot občina, ki zaupa ljudem in njihovemu potencialu.

In morda je prav zato na gostje naredila tako močan vtis.

Ker v Sežani prihodnosti ne načrtujejo le na papirju. Tam jo živijo.