Kaj pa povečan obisk narave pomeni za naravo samo?  Lahko pri tem škodimo pomladnim rožicam, metuljem, pticam, ki začenjajo gnezditi? Sam sem v naravi skoraj vsak dan, običajno na lokacijah, na katerih ljudi sploh ne srečam. Letos je drugače. Ni je stezice ali brezpotja, kjer ne bi mogel srečati človeka. Lovrenc vsak april zaradi cvetočega encijana obišče veliko ljudi. Iz tako rekoč vse Slovenije. Med nedeljskim opravljanjem nadzora se omejitev gibanja na številu obiskovalcev ni poznala. Ni bilo velikih skupin, število obiskovalcev pa nič manjše kot prejšnja leta. Podobno je na Lisci, na kateri so oživele tudi številne v preteklih letih že skoraj pozabljene poti in stezice. Podobe, vtise iz narave poskušamo ohraniti tudi s posnetki. Če smo v preteklosti za to potrebovali fotoaparate, je zdaj dovolj že mobilni telefon. Prikladen, saj z njim hitro posnamemo motiv in ga v nekaj sekundah že delimo s prijateljem ali kar z vsemi na družabnih omrežjih. Ker hočemo narediti dobre posnetke, se pri tem marsikdaj poskušamo preveč približati encijanu na lovrenškem travniku ali bobrišču za Savo. To pa je za vrste, ki so sredi razmnoževalnega cikla, ali so redke in ogrožene, lahko usodno. Na Lovrencu sem letos videl manj ljudi, ki bi želeli za posnetek cvetov prestopiti ograjo. Upam, da tudi zato, ker kot domačini poznamo vrednost in občutljivost tega modrega bisera. Na spletu objavljena fotografija je lahko povod, da poskušamo tudi sami posneti enak ali vsaj podoben motiv. Mogoče celo »boljšega«. A večina se na potrebe rastlin in živali ne spozna. Ne vemo, s čim jih lahko ogrozimo. Odkrito gnezdo kosa v živi meji naj nas ne premami, da bi odmaknili veje, fotografirali ali celo pogladili jajčka ali mladičke. A pri tem smo na tem mestu pustili svoj vonj. In v nočnem času do podlasica ali kuna zaradi naše radovednosti (in vonja) prišla do slastnega obroka. Kos pa bo doživel družinsko tragedijo. Opaženo objedeno vrbo ali celo bobrišče naj nas ne premami, da bi za »trofejni« posnetek bobra vdirali na njegovo dvorišče. Saj lahko posnetek dobimo od ljudi, ki znajo to narediti na fotografirancu neškodljiv način.

Posledice letošnje pandemije bomo občutili še dolgo. Zaradi varnosti družinskih članov, sokrajanov in sebe moramo biti previdnejši pri srečevanju. To pa bi lahko bila dobro iztočnica tudi za premišljeno ravnanje tudi ob srečanjih z drugimi živimi bitji, rastlinami in živalmi. Narava je gledano z našimi očmi lepa. Za kosa, lovrenški encijan ali bobra v Savi pa vsakodnevna borba za preživetje. Borba najti hrano zase in hkrati ne postati hrana drugemu. Zato naj bodo naši koraki v njihovih domovih premišljeni v dobro vseh nas. Za modri planet smo vsi enako dragoceni.

Foto:

Naj se cvetov encijana dotakne le metulj.

Ne sledimo pastirici do njenega gnezda.

Bobrovo fotografijo si sposodimo s spleta.

Avtor: Dušan Klenovšek
Foto: Dušan Klenovšek