Srednja šola Sevnica je dobila novo sodobno podobo. V Rotary klubu Sevnica smo zaznali njihov lasten trud, ki ga v obnovo prostorov vlagajo tako ravnatelj, učitelji kot dijaki, zato smo se odločili podpreti jih z gesto ureditve zelenic pred šolo. Že po prvem spomladanskem srečanju z ravnateljem smo vedeli, da smo se odločili prav, da prav njim letos namenimo del sredstev iz Fundacije Brede Drenek Sotošek.  Danes travno seme že kali in že so vidni prvi zeleni laski, cvetlični gredici pa sta zasajeni z medovitimi trajnicami sivke, mačje mete, žajblja, ameriškega slamnika, ognjiča, grmovnic in ostalega cvetja, ki bo že naslednjo pomlad še bolj bujno in cvetoče vabilo na postanek pridne čebelice.

Ob zvokih harmonike Slakovega Čebelarja smo postavili obeležje, ki so ga izdelali dijaki sami, zbrane pa sta nagovorila ravnatelj Matjaž Prestor in predsednik kluba Štefan Teraž. Sklenili smo, da bo prihodnost medovita za vse, če bomo opazovali in posnemali čebele. In morda bodo čebelice kaj kmalu našle dom tudi v šolskem čebelnjaku. 

Hiša učenosti s poklicnim znanjem in usposabljanjem za poklica mizar in frizer dijakom in dijakinjam daje možnost soustvarjanja, nove poglede in nova znanja, da bi postali čim boljši v svoji stroki. In tu ne moremo mimo bogate tradicije strokovnega šolstva v Sevnici. Zametki segajo vse tja v leto 1869, natančneje na sevniški tabor 2.maja, ki je v organizaciji pod vodstvom Alojzija Lenčka z Blance združil vse slovenske politike. Poleg vseslovenskih zahtev je bil pomemben sklep tega tabora, da se za potrebe Posavja osnuje Gospodarska šola v Sevnici, kar se je čez nekaj let tudi zgodilo, in naslednica te šole je Srednja šola Sevnica, ki je skozi čas večkrat spremenila ime, a vedno ostajala tesno povezana z sevniško industrijo in obrtjo. Od prvih kmetijskih tečajev v letih 1885/86 do trgovske in obrtne šole, ki se je ohranila tudi po drugi svetovni vojni, tu so se izobraževali mizarji, mesarji, kovači, peki, šivilje, krojači, sodarji, tudi parketarji in drugi.

Vir: Rotary klub Sevnica