V čudovitem vremenu se je približno 50 pohodnikov iz širom naše domovine podalo na drugi pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta, od Tržišča do Studenca.
Nekaj se nas je v Tržišče pripeljalo z avtobusom iz Sevnice, ostali pa so si drugače organizirali prevoz. Po sveti maši smo se zbrali pred župnijsko cerkvijo pri pogostitvi in prisluhnili prvemu recitalu o življenju našega blaženega. Nato smo se odpravili čez dolino Sklepnice do Zgornjih Vodal. Tam smo se na domačiji družine Grozde oddahili po prvi etapi pohoda ter prisluhnili drugemu recitalu. Ogledali smo si lahko tudi klet, ki je še ostala ohranjena od stare hiše, v kateri je Lojze preživljal svoja otroška leta.
Pot nas je vodila naprej mimo gostoljubne domačije Celestina mimo Telč do Drušč, kjer smo se letos ustavili pri cerkvi Sv. Barbare v vasi, se nekoliko odpočili po prvi polovici poti, ter seveda spet uživali v izjemnem gostoljubju domačih gospodinj.
Sonce nas je na preostalem delu poti čez Laze dodobra ogrelo, tako, da nam je prijazen sprejem družine Vintar v senci pri cerkvi Sv. Primoža zelo prijal. Sledil je spust do Gornjih Impolj, kjer smo pri Kovačevi hiši, katere ureditev je od lanskega pohoda že lepo napredovala, prisluhnili tretjemu recitalu in se okrepčali. Na zadnji etapi poti smo bili najprej deležni gostoljubja vinarske hiše Kozinc iz Dolnjih Impolj ter se mimo ribnika v Lokah in čez Preloge povzpeli na Studenec. Tam nas je pri pričakal gospod župnik Anton Bobič, letošnji zlatomašnik, ter seveda tradicionalno studenško gostoljubje. Po zadnjem recitalu smo se odpravili v župnijsko cerkev, kjer smo pri stranskem oltarju zmolili litanije blaženega Alojzija Grozdeta ter molitev za njegovo kanonizacijo.
Ta dan, ki smo ga skupaj preživeli na pohodu je bil izjemno bogat, napolnjen z dobrim razpoloženjem, gibanjem v prelepi naravi, duhovno vsebino ter seveda absolutno nepozabno gostoljubnostjo domačinov.
Pot nas je vodila naprej mimo gostoljubne domačije Celestina mimo Telč do Drušč, kjer smo se letos ustavili pri cerkvi Sv. Barbare v vasi, se nekoliko odpočili po prvi polovici poti, ter seveda spet uživali v izjemnem gostoljubju domačih gospodinj.
Sonce nas je na preostalem delu poti čez Laze dodobra ogrelo, tako, da nam je prijazen sprejem družine Vintar v senci pri cerkvi Sv. Primoža zelo prijal. Sledil je spust do Gornjih Impolj, kjer smo pri Kovačevi hiši, katere ureditev je od lanskega pohoda že lepo napredovala, prisluhnili tretjemu recitalu in se okrepčali. Na zadnji etapi poti smo bili najprej deležni gostoljubja vinarske hiše Kozinc iz Dolnjih Impolj ter se mimo ribnika v Lokah in čez Preloge povzpeli na Studenec. Tam nas je pri pričakal gospod župnik Anton Bobič, letošnji zlatomašnik, ter seveda tradicionalno studenško gostoljubje. Po zadnjem recitalu smo se odpravili v župnijsko cerkev, kjer smo pri stranskem oltarju zmolili litanije blaženega Alojzija Grozdeta ter molitev za njegovo kanonizacijo.
Ta dan, ki smo ga skupaj preživeli na pohodu je bil izjemno bogat, napolnjen z dobrim razpoloženjem, gibanjem v prelepi naravi, duhovno vsebino ter seveda absolutno nepozabno gostoljubnostjo domačinov.
Posebej se moramo zahvaliti Krajevnim skupnostim Tržišče, Primož in Studenec, Turističnemu društvu Tržišče, Aktivu kmečkih žena Tržišče, Kulturno turističnemu društvu Primož, Župnijama Tržišče in Sudenec, domačinom in domačinkam z Drušč in Gornjih Impolj, družinama Grozde in Celestina iz Zgornjih Vodal, družinama Vintar s Primoža ter Kozinc iz Dolnjih Impolj, Društvu vinogradnikov Studenec, Turističnemu društvu Studenec, Avtobusnemu prevozniku Mrgole iz Telč ter seveda vsem posameznikom, ki so prispevali k popolnosti tega dneva.
Drugo leto seveda na svidenje in priprošnja blaženega Alojzija Grozdeta naj bo z vami!
