Logo MojaObčina.si
DANES
21°C
5°C
JUTRI
26°C
5°C
Oceni objavo

Intervju z Anito Šiško, direktorico Knjižnice Sevnica

Od 8. septembra do 9. oktobra letos poteka nacionalni mesec skupnega branja, vseslovenski praznik tiskane besede, njegov namen pa je spodbujati branje vseh generacij, še posebno mlajših. Digitalizacija vsakdanjega življenja je prinesla spremembe navad tudi na področju branja. Čedalje več knjig je dostopnih v digitalizirani ali zvočni obliki. Kako novi trendi vplivajo na bralne navade in delovanje knjižnic, smo se pogovarjali z direktorico Knjižnice Sevnica Anito Šiško.

Na svetovnem spletu so dostopne skoraj vse informacije. Dnevne novice lahko spremljamo na portalih in družbenih omrežjih, knjige in znanstveno literaturo lahko beremo neposredno z zaslonov pametnih naprav, ali pa za ta namen uporabljamo specializirane elektronske bralnike. Založbe in knjižnice so se morale prilagoditi tem spremembam. Zdaj so tudi članom Knjižnice Sevnica na voljo elektronske in zvočne knjige. Ali zato zaznavate upad števila bralcev klasičnih knjig? Kolikšen delež izposoje predstavljajo elektronske in zvočne knjige? Menite, da je zaradi tehnološkega napredka obstoj klasične knjige ogrožen?

Ne, na srečo se tega ne bojimo, ker je že iz zgodovine znano, da je bila klasična, »papirnata« knjiga že velikokrat »na preizkušnji« in se je vedno obdržala in prepričana sem, da bo tako tudi v prihodnje. Imamo še vedno veliko bralcev klasičnih knjig, naši bralci pa sledijo tudi napredni tehnologiji, govorim seveda o elektronskih in zvočnih knjigah, ki se najbolj izposojajo ravno med dopusti. Podobno je tudi s poslušanjem zvočnih knjig, ki so namenjene predvsem ranljivim skupinam (slabovidnim, starejšim …). V knjižnici radi rečemo, da beremo tudi z ušesi. Zato lepo vabim vse, ki imajo težave z vidom, pa bi radi brali, naj nas obiščejo ali pokličejo in jim bomo razložili, kako poslušati knjige. Delež izposoje elektronskih knjig je v primerjavi z izposojo »papirnatih« precej manjši, je pa res, da je tudi ponudba elektronskih knjig na trgu precej manjša.

V poletnih mesecih je dostop do Knjižnice Sevnica zaradi poletnega delovnega časa omejen. Tako je bilo tudi v obdobjih, ko so veljale omejitve za preprečevanje širjenja virusa covida-19. Vendar pa se je knjižnica temu prilagodila in uvedla t. i. paketnik. Kako deluje?

V obdobju, ko so veljale omejitve zaradi širjenja virusa, smo našim bralcem omogočili brezstično izposojo gradiva, ko je bila knjižnica za obiskovalce zaprta, to pa jim je omogočilo, da so lahko brali. Sevniška knjižnica je prva splošna knjižnica v Posavju, ki je januarja letos uvedla paketnik. Ta omogoča prevzem naročenega knjižničnega gradiva zunaj delovnega časa knjižnice (24/7). Za uporabo paketnika potrebuje član le mobilni telefon, s katerim prevzame gradivo, ki ga je pred tem naročil po telefonu, aplikacijo mCOBISS ali elektronsko pošto. Gradivo čaka bralca v paketniku 3 dni oz. 72 ur od vložitve gradiva v paketnik. Se pa zavedamo, da veliko bralcev raje brska po policah, kot uporablja samo računalnik za iskanje gradiva. Knjižnica je namreč tudi kraj srečevanja, osebnih stikov med bralci in bralcev s knjižničarji, je mesto, na katerem marsikdo kakovostno preživlja svoj prosti čas, zato se trudimo biti bralcem na voljo »v živo« čim več časa.

Konec leta 2020 je knjižnično gradivo postalo bolj dostopno tudi tistim, ki živijo v krajih, ki so od mestnih središč bolj oddaljenih, in so manj mobilni, saj jih je redno začela obiskovati Posavska potujoča knjižnica – bibiliobus. Kakšen je odziv? Kdo si izposoja več knjig v potujoči knjižnici – otroci za šolsko branje ali odrasli?

Posavska potujoča knjižnica se je v svojem skoraj dveletnem delovanju med posavskimi bralci zelo lepo »prijela«. Opažamo, da je izposoja gradiva mlajšim uporabnikom (predvsem so to otroci v vrtcih in šolah) nekoliko večja od izposoje gradiva odraslim članom. Čeprav smo s številkami obiska in izposoje zelo zadovoljni, si želimo še več novih bralcev, zato vabim vse občanke in občane, ki bi se radi včlanili, da obiščejo potujočo knjižnico. Razpored postankov je vsak mesec objavljen v Grajskih novicah, članarine ni, bralci pa imajo gradivo lahko doma mesec dni. Največja prednost pa je, da knjižnica knjige pripelje v njihov kraj.

Kako pa je s strokovnim gradivom? Se v vaši knjižnici osredotočate na gradiva, ki jih uporabljajo srednješolci in študenti, ki obiskujejo izobraževalne programe v soseščini, ali poskušate zadostiti potrebam vseh smeri izobraževanja? Kako poteka medknjižnična izposoja?

Splošna knjižnica mora zadovoljiti potrebe vseh skupin prebivalcev, med njimi tudi učencev, dijakov in študentov, za katere kupujemo gradivo ne glede na to, katero šolo obiskujejo. To pomeni, da si pri nas dijaki lahko izposodijo npr. tudi literaturo za gimnazijo. Če strokovnega gradiva nimamo, pa si ga člani lahko izposodijo prek medknjižnične izposoje. Če si knjigo izposodimo iz knjižnic na dolenjskem območju, je izposoja za člane brezplačna, saj jo financira ministrstvo za kulturo, iz preostalih slovenskih knjižnic (npr. iz visokošolskih ter drugih splošnih knjižnic) pa se medknjižnična izposoja plača. Veseli smo, da velikokrat od zadovoljnih študentov slišimo, da v naši knjižnici dobijo knjige, ki jih npr. v Ljubljani, Mariboru ni oz. so tam izposojene.

Zanimiv vir informacij je tudi Domoznanski oddelek sevniške knjižnice. Gre za živo zbirko informacij o dogodkih, društvih, ustanovah, podjetjih in posameznikih, ki so sooblikovali življenje v našem domačem okolju oziroma na območju delovanja knjižnice. Kdo lahko dostopa to teh zbirk informacij, v kakšni obliki so na voljo in za kaj je domoznanski oddelek tako dragocen in uporaben?

Vsaka knjižnica je ponosna na domoznansko gradivo, ki priča o razvoju ter utripu neke skupnosti, in tako je tudi pri nas. Domoznansko gradivo, ki je v fizični obliki v 1. nadstropju knjižnice, je dostopno vsem, ki potrebujejo kakršnokoli informacijo iz naše zbirke, veliko vsebin pa dodajamo tudi na regijski spletni portal Kamra.si; tovrstno gradivo je dostopno kjerkoli in kadarkoli. Informacije iz te zbirke so osnovni vir za raziskovanje sedanjosti in prihodnosti, hkrati pa so nenadomestljiv popis preteklosti in so zato še toliko bolj dragocene.

Knjižnica Sevnica z organizacijo razstav, potopisnih predavanj, literarnih večerov in drugih dogodkov ves čas aktivno podpira delovanje domačih društev in organizacij. Kaj načrtujete v jesenskih mesecih?

Zelo si želimo, da bi po dolgem času prireditve spet lahko izvajali v živo, saj smo sestavili že kar obsežen seznam dogodkov. Za nami je že predstavitev knjige lokalnega vinogradniškega društva, načrtujemo pa izvedbo različnih strokovnih predavanj (npr. 14. septembra bomo gostili patra Karla Gržana) in potopisnih predavanj (npr. predavanje Pod morjem okoli sveta, pa predavanje Sevničanke Barbare Resnik o slovenski planinski poti), pozabiti pa ne smemo tudi na literarne večere in ure pravljic za najmlajše. Skratka, dogajalo se bo veliko, zato bralci Grajskih novic lepo vabljeni v knjižnico.


Z Anito Šiško se je pogovarjala Neža Nemec. 

 

Oglejte si tudi