Logo MojaObčina.si

Sevnica

DANES
2°C
-2°C
JUTRI
6°C
-1°C

KRATEK PRESEK STANJA GOZDOV V OBČINI SEVNICA

Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji temelji na načelih sonaravnega gospodarjenja z namenom ohranjanja gozdnih ekosistemov, povečevanja biotske raznolikosti in ohranjanja biološkega ravnotežja. Zaradi izrazito večnamenske vloge gozda je bila ustanovljena javna gozdarska služba. Njen osnovni namen je zagotavljanje javnega interesa nad gospodarjenjem in rabo vseh gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo, usklajevanje interesov javnosti z interesi lastniki ter svetovanje lastnikom gozdov pri gospodarjenju z njihovimi gozdovi. Javno gozdarsko službo izvaja Zavod za gozdove Slovenije. 

V organizacijskem smislu so gozdne površine v občini razdeljene na tri gospodarske enote (GE Sevnica, GE Studenec, GE Šentjanž) in šest revirjev. Pet revirjev deluje v okviru KE Sevnica, šesti (revir Šentjanž v GE Šentjanž) pa v okviru KE Radeče-Mokronog. Z vidika našega dela je delitev ene gospodarske enote med dve krajevni enoti precej nevšečna, a pri sodelovanju z zunanjimi institucijami se tega ne opazi. Ta prispevek je kratek presek stanja gozdov za področje celotne občine.

Sevnica spada med bolj gozdnate občine v državi. Gozdovi poraščajo 16.728 ha, kar predstavlja 61,5% površine. Višina lesne zaloge je ocenjena na 279 m3/ha. Letno  prirastejo za 7,2 m3/ha oz. 6,83 m3 na vsakega občana. Gospodarjenje temelji na smernicah načrtov Gozdnogospodarskih enot, ki med drugim predpisujejo tudi najvišji možni posek v obdobju veljavnosti načrta (10 let). Le-ta znaša v povprečju 84,9% prirastka, dejanski posek je v primerjavi z načrtovanim še nižji. Na intenzivnost gospodarjenja v največji meri vplivajo razmere na lesnem trgu, ki za lastnike gozdov niso stimulativne. 

V zadnjih letih nam ekstremni vremenski pojavi niso prizanašali. V letu 2012 je gozdove prizadel snegolom, kasneje nas niso zaobšli niti žled, orkanski vetrovi in neurja. Prenamnožitev podlubnikov je običajen spremljajoč pojav vremenskih ujm. Njihovo obvladovanje je v veliki meri odvisno od odzivnosti lastnikov gozdov na izdane odločbe za sanacijo žarišč. V skrajnih primerih lastnikom izdamo sklep o izvršbi. V obdobju od 1.1.2010 dalje je bilo na področju občine posekano 600.000 m3 lesa, od tega predstavljajo varstveno-sanacijske sečnje in posek oslabelih dreves kar 45% evidentiranega poseka. Posek brez odobritve je v enakem obdobju znašal 5.450 m3 kar je veliko ob dejstvu, da so naše storitve za lastnike brezplačne.

Gospodarjenje z gozdovi je vezano na omrežje gozdnih prometnic. V občini je 106 km gozdnih cest. Njihovo vzdrževanje poteka na osnovi letnih programov vzdrževanja, ki pripravimo na ZGS. V letu 2019 je bilo za njihovo vzdrževanje na razpolago 38.661€, premalo za pokritje dejanskih potreb. Občina Sevnica je med tistimi, kjer so v letu 2019 vremenske ujme povzročile največ škod na gozdnih prometnicah. Škodo smo evidentirali v spletni aplikaciji AJDA z namenom pridobitve intervencijskih sredstev za njihovo sanacijo. Skupna dolžina gozdnih vlak je ocenjena na cca 2.000 km, v zadnjih letih jih pospešeno evidentiramo v spletni aplikaciji  Vlake. 

Občina Sevnica ima v lasti 136 ha gozdov in spada med večje gozdne posestnike. Zaradi neugodne parcelne strukture je njihov gospodarski potencial relativno skromen. Med skupno 237 parcelami je več kot 100 je takih, ki so manjše od 0,10 ha, 199 parcel je manjših od 0,50 ha. Del parcel leži na območju primestnega gozda, kjer je gospodarska funkcija v celoti podrejena socialnim nalogam. V tem območju je iskanje kompromisov med pestro strukturo različnih interesov javnosti izjemno zahtevno. Perspektive gospodarjenja z gozdovi v lasti občine smo v letošnjem letu predstavili županu in njegovim sodelavcem. Z občino ves čas sodelujemo pri načrtovanju in izvedbi gospodarskih in gojitvenih ukrepov, pa tudi pri urejanju zelenih površin v mestu samem.

Del nalog javne gozdarske službe se nanaša na izvajanje gozdnega in naravovarstvenega nadzora. Naša vloga je omejena na izdajanje ustnih opozoril v primeru nepravilnosti, morebitne večje kršitve pa sporočamo ustreznim inšpekcijskim službam. Po posebnem pooblastilu ministrstva imajo lahko tudi zaposleni na ZGS status prekrškovnega organa, vendar zadeva še ni docela zaživela v praksi. Vožnja v naravnem okolju je načeloma dopustna na gozdnih cestah, zunaj njih pa le z namenom gospodarjenja ter reševanja ljudi in premoženja. Izjemoma Zakon o gozdovih dovoljuje vožnjo s kolesi brez motorja in ježo na označenih gozdnih vlakah in drugih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta. Takšen primer je projektiranje kolesarske proge z Lisce, ki je dober zgled sodelovanja med lastniki gozdov, ZGS in lokalno skupnostjo.

 

 

Vodja KE Sevnica

Miloš Brinovec, univ. dipl. inž. gozd.

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi