Občina Sevnica je bogata z gozdovi, travniki, vodotoki in številnimi vrstami gliv, rastlin in živali v/na njih. Marsikomu v Sloveniji je znan rumeni sleč v Boštanju in Vrhku ter prizadevanja za ohranitev encijana (Clusijevega svišča) na Lovrencu. Celo grb občine je povsem »iz narave«: travnik, lipa in dva škrjanca na njej. Hkrati pa je opaziti, tako kot po vsej Sloveniji in širše, da postajajo številne vrste vse redkeje opažene ali celo izginjajo. Čeprav informacije o naravi nikoli niso bile lažje dostopne, pa vse manj poznamo rože, metulje, hrošče, gobe in druge organizme domačega okolja. Tudi strahovi in predsodki pred mnogimi med njimi se žal ne zmanjšujejo, prej obratno.
Na januarskem srečanju s člani/cami U3 sem predlagal, da poskušamo trend obrniti z akcijo »Sevnica 1000«. Nagovoril sem jih s predlogom, da poskušajo med sprehodi, delom na vrtu, njivi, travniku ali gozdu fotografirati čim več vrst rastlin, gliv in živali. 1000 vrst! Do dneva biodiverzitete, 22. maja. Tudi z mobilniki se da foto dokumentirati marsikaj. Ideja je padla na plodna tla in v spletni tabeli se je iz dneva v dan pojavljajo vse več fotografiranih vrst. Mrzli pomladi navkljub. Članom/icam U3 so se pridružili tudi mlajši, kar je dalo akciji še večji zagon. Hitro smo presegli 100 vrst, pa 200, 300. Za 500 vrsto smo uvrstili nas, človeka. Uradno mislečega človeka. Nekaj dni pred mejnim datumom je bila zabeleženo že 700 vrst. In moje vprašanje dvajsetim sodelujočim: »Končamo z akcijo ali nadaljujemo?« je dobilo prepričljiv odgovor: »Nadaljujemo.«
Ampak zakaj? V času, ko tudi kmet ne stopi več na svoj travnik ali njivo, ko tečemo v naravi s slušalkami v ušesih, ko okoli doma skoraj tedensko kosimo »rožce«, hkrati na se pohvalimo, da smo namestili ptičjo krmilnico ali gnezdilnico, bivališče za divje čebele ali sodelovali pri pomladni akciji pobiranja odpadkov. Deklarativno smo skoraj vsi za ohranjanje narave, ampak, dokler krastača ali slepec vstopita ne na naš vrt, se na podstrešju naselijo netopirji, med nasajenimi rožami opazimo plazečo deteljo ali njivsko grabljišče, na podstrešju drvarnice opazimo gnezdo sršenov in smrdljivce v sobi … Potem ob nepoznavanju teh organizmov prevladajo priučeni strahovi in predsodki.
Če si ob tem, da gremo na vrt iskati korenček, vzamemo minuto časa in s telefonom skušamo fotografirati opaženega metulja ali gosenico ne bo kosilo kasnilo. Mi pa bomo verjetno ob uspelem posnetku iz radovednosti poskušali izvedeti, koga smo uspeli fotografirati. Ni potrebno v knjižnici iskati slikovne priročnike, cela vrsta aplikacij na spletu nam praviloma dokaj dobro pomaga odkriti ime portretiranca. In ta ni več neznanec. Kot človek, ki smo ga srečali na ulici in se nam je predstavil. Potem ni več neznanec. In odnos postane drugačen. In prav to želimo doseči z akcijo Sevnica 1000. Spoznati te »sokrajane«. Ko jih poznamo (ljudi, metulje ali krvomočnice), spremenimo naš odnos do njih. Ni nam več vseeno. Sodobni mediji nam mimogrede postrežejo še s kopico podatkov o njih. Kaj rabijo, s čim jim škodijo, so nam nevarni, kakšno korist imamo od njih … In postane nam mar za njih. In verjetno ne bomo več preganjali krastače iz vrta, zmanjšali število košenj trate, občudovali cvetenje domorodnega cvetja. Že v teh kratkih štirim mesecih je bilo zabeleženih tudi nekaj pravih presenečenj – veliki pupek na Okroglicah, smrdokavra na Križu, nove lokacije orhidejnih travnikov, belorepec (največji orel) na Orehovem, gams na Bregu …
Do 22. maja, dneva biotske pestrosti ne bomo dosegli cilja – fotodokumentiranje 1000 vrst. Akcija se bo nadaljevala. Sam si želim, da bi čez nekaj let lahko zapisali, da je 1000 Sevničank/nov na tak način spoznalo vsaj po nekaj deset vrst. Idej je veliko. Vključiti mladino (kar se Janezek nauči …), urediti predstavitve posameznih skupin (na primer orhideje, metulje, drevesa, ribe …) po različnih lokacijah v občini. Na predstavitvi projekta na zavodu KŠTM bilo dogovorjeno, da konec maja v Lutrovski kleti pripravimo izbor fotografiranih vrst. Vabimo Vas na ogled in sodelovanje (fotografije, ideje) pri odkrivanju bogate sevniške narave. Naj bo občina Sevnica z grbom in odnosom do narave vzor ostalim slovenskim občinam.
Dušan Klenovšek
