Po prihodu praporščakov, dvigu slovenske zastave ob slovenski himni, je sledil krajši kulturni program, ki so ga s pesmijo oblikovali pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Ciril Silič iz Vrtojbe. Temu je sledil slavnostni nagovor župana mag. Milana Turka, ki ga na tem mestu objavljamo v celoti:
"Spoštovani predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Nova Gorica, članice in člani občinskega sveta, predstavnik Slovenske vojske, predstavniki Društva veteranov Sever Severne Primorske, predstavniki ostalih veteranskih organizacij, ostali gostje in vsi prisotni.
V veliko veselje mi je, da vas lahko tudi letos ob petindvajseti obletnici ustanovitve Republike Slovenije pozdravim in nagovorim tukaj, na sv. Otu, kjer zadnja leta že tradicionalno skupaj z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Nova Gorica praznujemo dan državnosti.
Tako kot vsako leto, se tudi letos v teh dneh spominjamo dogodkov iz konca leta 1990 in leta 1991, ki so na koncu pripeljali do tega, da je Slovenija postala samostojna ter mednarodno priznana država. To je bil cilj, ki so si ga stoletja želele generacije Slovencev, živeč v različnih državah in deželah, brez možnosti samostojnega odločanja o svoji usodi. Generacije Slovencev, ki so živele bolj ali manj razdeljeno in nepovezano, so si vseskozi prizadevale, da bi se vsi združili v enotni državi, v kateri bi lahko svobodno gojili svoj jezik in kulturo ter razvijali svoje gospodarske in druge potenciale.
Nekaj krat v zgodovini se je ponudila priložnost, da smo lahko pomislili in upali na večjo samostojnost oziroma združitev Slovencev. V nekaterih trenutkih smo dosegli več, spet v drugih nas je doletelo veliko razočaranje. Spomnimo se Napoleonovega časa in Ilirskih provinc na prehodu v devetnajsto stoletje ter nemirnega in revolucionarnega leta 1848. Za del naroda na zahodu je bilo prelomno tudi leto 1866, ko je del s Slovenci poseljenega ozemlja v Beneški Sloveniji ostal v Kraljevini Italiji, prelomen pa je bil seveda tudi čas obeh svetovnih vojn v prejšnjem stoletju.
Edinstvena priložnost, ki jo je naša generacija znala izkoristiti, se nam je ponudila na koncu dvajsetega stoletja. To je bil čas padca »železne zavese« med vzhodom in zahodom v Evropi, čas ponovne združitve Nemčije pa tudi čas razpada oziroma razdružitve nekaterih držav, kot so bile Sovjetska zveza, Češkoslovaška in ne nazadnje Jugoslavija.
Slovenci smo tedaj znali strniti vrste. Dokazali smo, da zmoremo preseči politične in druge delitve, ter z veliko večino na referendumu izglasovali svobodno in neodvisno državo, ki smo si jo vendarle morali izboriti. Človeška družba je pač taka, da je mnogokrat brez poguma in boja nemogoče doseči še tako samo po sebi umevne in iz naravnega prava izhajajoče pravice. Sla po obvladovanju drugih je človeku in družbi lastna. Danes se le-ta kaže v bolj prikritih oblikah skozi različne ekonomske in finančne mehanizme, ki si jih tako kot v zgodovini izmišljajo tisti, ki imajo moč in kljub svoji moči in bogastvu ne znajo živeti v slogi in miru z ostalimi. Tudi v moderni civilizaciji, v kateri danes živimo, sle po obvladovanju drugih najbrž ne bo mogoče popolnoma izkoreniniti. Vsekakor pa se je za to vredno truditi in tudi boriti.
Slovenci smo z ustanovitvijo svoje države dosegli zelo veliko. Celo veliko več, kot nekateri drugi večji evropski narodi, ki se še vedno borijo za svojo samostojnost, na primer Škoti ali Katalonci, če se spomnimo samo dogodkov iz zadnjih let.
S tem, ko smo postali priznana članica Združenih narodov in Evropske unije, smo se postavili na svetovni zemljevid in dosegli tudi nekatere zelo praktične prednosti. Naj omenim samo nekatere: Slovenski jezik je postal polnopravni uradni jezik Evropske unije. Dejstvo, ki bi se še nekaterim od vas, niti ne tako zelo dolgo nazaj, ko so nam odrekali pravico do njega, zdelo nekaj nepojmljivega. Samo od nas je odvisno s kakšno ljubeznijo ga negujemo, s kakšno ljubeznijo gojimo našo kulturo in običaje.
Slovenci smo veliko pridobili tudi na gospodarskem področju. Odprl se nam je še večji trg, kot smo ga imeli do tedaj. Naši izvozniki in globalna podjetja so kljub izzivom, ki jih je v preteklih letih prinesla gospodarska kriza, zelo uspešni. Ne nazadnje, pa naj omenim še eno praktično prednost, ki se mi zdi za naš narod tudi zelo pomembna: to je, da lahko skorajda po celi Evropi potujemo brez mejnih kontrol in da lahko v velikem delu uporabljamo isti denar.
Vse te prednosti pa s seboj prinašajo tudi pasti, ki se jim žal nismo znali ali mogli popolnoma izogniti. Zadnji dogodki v Združenem kraljestvu kažejo, da so tudi današnji časi še vedno nemirni in morda prelomni. Vsi skupaj upamo, da s seboj ne bodo prinesli večjih napetosti in sporov.
Spoštovani in spoštovanje, naj zaključim s tem, da smo na svojo domovino vendarle lahko ponosni. Imejmo jo radi kot doslej, potrudimo se držati skupaj. Zavedajmo se, da je Slovenija domovina vseh, ki tu živimo in da imamo do nje vsi enako pravico.
Ob jutrišnjem prazniku, dnevu državnosti, vsem skupaj iskreno čestitam, danes pa nam vsem želim, prijeten večer in prijetno druženje."
V drugi del dogajanja, ko je Srečko Lisjak, predsednik OZVVS »Veteran« Nova Gorica, podelil priznanja najdejavnejšim članom združenja, je zbrane uvedla Prvačka pleh muzika. Dogajanje sta popestrila vokalistka Julija Polanc in Dušan Bremec na kitari in orglicah, dokončno pa ga je zaokrožil že omenjeni pihalni orkester, ki je s svojimi melodijami uvedel tudi v družabno srečanje, ki je slovesnosti sledilo.
