Slovenija je v okviru Organizacije
Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni
dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice OZN
20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in 20. maj
razglasile za svetovni dan čebel. Čebele in drugi opraševalci zagotavljajo eno najbolj prepoznavnih
ekosistemskih storitev – opraševanje, zaradi katere je pridelava hrane
sploh mogoča.
Čebele so pomembne tudi z vidika trajnostnega kmetijstva in
ustvarjanja delovnih mest na podeželju. Z opraševanjem namreč povečujejo
kmetijsko pridelavo, s čimer ohranjajo pestrost in raznolikost na naših
njivah in krožnikih. Kljub vsemu znanstvene študije dokazujejo, da se pojavlja vse več
negativnih vplivov na zdravje čebel, zaradi česar so te vedno bolj
ogrožene. To pa od nas zahteva dodatno skrb za njihovo preživetje.
Škodljivi dejavniki povzročajo padec odpornosti čebel, kar vpliva na
njihovo dovzetnost za bolezni, škodljivce in podobno. To je poleg
naštetega problematično tudi z vidika zaščite in ohranjanja okolja, saj
čebele skrbijo za biotsko raznovrstnost v naravi in pozitivno vplivajo
na celoten ekosistem ter so dober pokazatelj stanja okolja. Zato je
Slovenija že leta 2011 med prvimi državami EU na svojem celotnem ozemlju
prepovedala uporabo nekaterih čebelam najbolj škodljivih pesticidov.
Vsak lahko pripomore skrbi za čebele s sajenjem in setvijo medovitih rastlin
Ko razmišljamo o ozelenitvi svojega balkona ali cvetličnega vrta, okolice hiše ali parka v stanovanjskem naselju, v svoj načrt vključimo tudi medovite, predvsem avtohtone rastline, ki predstavljajo dodaten vir medičine in cvetnega prahu za čebele, čmrlje, metulje in ostale opraševalce. Na vrtu, na primer, lahko združimo prijetno s koristnim: lep pogled in
koristi; ne le za nas same, ampak tudi za čebele. Sejemo ali sadimo
lahko več zdravilnih dišavnic, kot so meta, žajbelj, sivka, šetraj, materina dušica ali pa izbirajmo med okrasnimi rastlinami. Pri tem bodimo pozorni, da sejemo domače, avtohtone rastline.
Če ozelenjujete svoj balkon, lahko poleg naštetih dišavnic in začimbnic v
cvetlična korita in lončke sadimo vse vrste tudi najrazličnejše cvetje.
Naštejmo jih le nekaj: nizka sončnica, limonski ožep, poletna astra, okrasna facelija, ameriški slamnik, dišeči grah, kapucinka, limonska monarda, mehiška cinija, boreč, zlati šeboj, dalija, kana, verbena, ognjič, kozmeja in seveda še številne druge.