Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
9°C
SOB.
22°C
8°C
Oceni objavo

Nova knjiga Darinke Kozinc

V tednu ljubiteljske kulture je KD Stanko Vuk povabilo Darinko Kozinc, da predstavi svojo najnovejšo knjigo. V ospredju so zgodbe žensk ob meji.
 

Meja je ljudi na tak ali drugačen način vedno zaznamovala. Danes meje med Italijo in Slovenijo ni več, ostale pa so številne zgodbe o tem, kako so si prebivalci ob meji skušali olajšati življenje.

Darinko Kozinc poznamo morda najbolj po tem, da je med nas vnesla zgodbe iz življenja aleksandrink – to je žensk, ki so služile pri bogatih družinah v Egiptu, ko se je gradil Sueški prekop. In tudi v novi knjigi je nekaj drobcev na to tematiko.

Tokrat nas je avtorica popeljala globlje v svet ob meji, meji, ki je toliko let ločevala Slovenijo in Italijo. V Sloveniji, takrat je bila to še Jugoslavija, je po 2. vojni primanjkovalo prav vsega. Saj tudi v Italiji niso živeli razkošno, je pa bilo na voljo marsikaj več, kot na primer kava, pralni prašek, blago za obleko, tehnični izdelki, zdravila ...

Zakaj naslov »krpanke«?

Avtorica je izbrala na prvi pogled nenavaden naslov, pa še z malo začetnico je napisan. Pojasnila je, da si naslov razlagamo na dva načina. Krpanka je lahko zgodba, ki je sestavljena iz drobcev vsakdanjih dogodkov. Naslov napisan z veliko – Krpánke – pa nas napeljuje za žensko, ki deluje v vsakdanjem življenju kot Martin Krpan, najbolj znan slovenski tihotapec.

V ospredju so torej močne ženske: tiste, ki so odšle v Aleksandrijo, in one, ki so iz druge države švercale tisto, česar ni bilo mogoče dobiti doma. In pri tem so bile zelo iznajdljive. Oboje so pomagale družini preživeti.

Moč dvolastniške prepustnice

Meja je nastopila skoraj čez noč. Njive mnogih slovenskih kmetov ob novi meji so ostale v celoti ali le delno na oni strani meje. Zemlja je pomenila preživetje, zato je oblast uvedla dvolastniške prepustnice. S tem dokumentom si praviloma lahko šel le do svoje zemlje, opravil kmečka opravila in pripeljal pridelek domov.

Toda ljudje so se znašli in našli neštete načine, kako potrebno blago prinesti domov. Z zdravili, ki jih je bilo mogoče dobiti takrat le v Italiji, so rešili marsikatero življenje. O tem sta pripovedovali avtorica Darinka Kozinc in Cirila Pregelj.

O knjigi »krpanke«

V knjigi je zbranih dvajset kratkih zgodb iz življenja primorskih žena in deklet iz 2. polovice prejšnjega stoletja. V ospredju je zgodba posameznice, ki je vpeta v nove družbene razmere in se trudi čim bolje preživeti svojo družino. Ob tem se odpirajo še drugi občutljivi pretekli dogodki.

Knjiga z veliko mero spoštljivosti prikaže iznajdljivost in osebno moč žensk v tedanji družbi. Ob tem pa ostajajo ranljive in občutljive za dogajanje okrog njih. Ženska je gotovo pripomogla k spremembi ekonomije v primorski družini. Pri tem ni šlo le za prečkanje državne meje, ampak tudi za premagovanje drugih težav; znajti se je morala na povsem nov način. Včasih tudi uporabiti svoje ženske čare.

 Pogovor z avtorico Darinko Kozinc je spretno vodila Megi Rožič. V svojo sredo sta povabili Cirilo Pregelj, zanimivo in verodostojno pričo te burne, a zanimive preteklosti. Z glasbo nas je razveselil pevec Domen Kozinc ob spremljavi Mirjam Furlan.

 

KD Stanko Vuk

Foto: Ines Vižin

 

Cirila Pregelj je povedala ...

Nek kmet, ne spomnim se več imena, je v Italiji kupil surovo kavo (doma jo je bilo treba še spražiti) in jo skril na določeno mesto na vozu. Na vse to pa je naložil seno. Pripeljal je na blok in prijavil, da vozi domov seno. Carinik je s palico suval v seno, da bi tako odkril, če kaj šverca. Ničesar ni našel in možakar je odpeljal.
Toda kava v skrivališču ni bila več tako varno skrita, suvanje je seno zrahljalo. Pot, po kateri je drdral voz, je bila makadamska. Kavna zrna so se začela počasi sesipati na cesto, kar so opazili tudi mimoidoči. Ženske in otroci so planili na to dragoceno zrnje in ga pobirali.

Tudi jaz, ki sem bila takrat še dekletce, se nabrala peščico surove kave. Nesla sem jo očetu rekoč: »Na, boš imel za eno kofe.«

Oglejte si tudi