Logo MojaObčina.si
DANES
17°C
4°C
JUTRI
16°C
4°C
Oceni objavo

Dosledno ločevanje odpadkov za nižje položnice

Občina Šempeter - Vrtojba bo z novim letom, to je 1. januarjem 2021, začela izvajati gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov z lastnim režijskim obratom. To bo sicer prineslo nekaj sprememb, ki pa jih lahko z malo truda s strani občanov, obrnemo sebi v korist.

 

Po Odloku o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Šempeter - Vrtojba bo Režijski obrat Občine Šempeter - Vrtojba, kot izvajalec gospodarske javne službe, najprej vzpostavil evidenco uporabnikov za potrebe zagotavljanja ustreznih prevzemnih mest in posod za odpadke ter obračunavanja storitev javnih služb. V ta namen bodo vsi nosilci gospodinjstev prejeli v izpolnitev izjavo, kjer bodo lahko odgovorili tudi, ali v vašem gospodinjstvu kompostirate biološko razgradljive komunalne odpadke v hišnem kompostniku in katero občinsko prevzemno mesto (ekološki otok) se vam za vaše gospodinjstvo zdi najbolj primerno uporabljati. 

 

Glede na določila Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov je potrebno mešane komunalne odpadke, biološke komunalne odpadke ter embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov zbirati po sistemu »od vrat do vrat«. Za tak sistem se po določilih uredbe šteje tudi, če je prevzemno mesto namenjeno določenim znanim uporabnikom. Zato bodo vsem gospodinjstvom določena občinska prevzemna mesta (ekološki otoki). Enako bo izvajalec javne službe določil tudi prevzemna mesta (ekološke otoke) za komunalne odpadke iz papirja in lepenke (vključno z embalažo) in stekleno embalažo. Uporabniki se bodo morali določenih prevzemnih mest držati in prepuščati svoje odpadke zgolj v posodah, ki jim bodo dodeljene. V te posode odpadkov ne bo smel odlagati nihče drug.

 

Zaradi varovanja okolja je v Sloveniji predpisana hierarhija ravnanja z odpadki. Od najvišje prioritete k najnižji si sledijo preprečevanje odpadkov, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) ter odstranjevanje odpadkov. Če ravnamo skladno s to hierarhijo, k varovanju okolja veliko pripomoremo tudi sami. Hkrati pa s tem pripomoremo tudi k zniževanju stroškov ravnanja z zbranimi komunalnimi odpadki in posledično k nižjim zneskom na položnicah. Odstranjevanje odpadkov je namreč najdražji način ravnanja z odpadki in tudi najmanj prijazen do okolja.  Zato je najbolje, da količino odpadkov že doma kar najbolj zmanjšamo tako, da:

  • kupujemo preudarno,
  • predmete za enkratno uporabo zamenjamo s tistimi za večkratno,
  • nakupujemo s svojo trajnostno "embalažo", ki se lahko večkrat uporabi (vrečke za večkratno uporabo npr. iz blaga ali papirja, košare ipd.),
  • pravilno shranjujemo živila, da ostanejo čim dlje uporabna, preverjamo rok uporabnosti in kuhamo ustrezne količine, da ne zametujemo hrane.

 

Ostale odpadke dosledno ločimo, saj so mešani komunalni odpadki najdražji. Z doslednim ločevanjem in odlaganjem odpadkov v zabojnike za ločene frakcije (papir, steklo, kovine, tekstil …), mešane odpadke in biološko razgradljive odpadke, bomo bistveno zmanjšali količine mešanih komunalnih odpadkov, ki jih moramo mehansko in biološko obdelati ter iz njih izločiti gorljivo frakcijo, preostanek pa odložiti na odlagališču. S tem pa bomo zmanjšali stroške, ki so povezani s predelavo, prevozom in odlaganjem in posredno tudi zmanjšali zneske na položnicah, ki jih bomo plačevali za predelavo in odlaganje. Z doslednim ločevanjem po drugi strani pridobivamo sorazmerno čiste frakcije, ki jih lahko ponovno uporabimo, recikliramo ali energetsko izrabimo, hkrati pa prihranimo dragocen deponijski prostor.

 

Le ob zavedanju, da smo sami odgovorni za svoje odpadke in pripravljenosti, da zato nekaj storimo, bomo lahko sebi in svojim otrokom zagotovili čisto, urejeno in zdravo okolje ob vzdržnih stroških ravnanja. Odločitev je torej naša, od našega ravnanja je odvisno, kako bo potekala pot ravnanja z odpadki: na odlagališču ali v predelavi in koliko stroškov bo s tem povzročenih. Zato pomislimo, predem odložimo odpadek. Le malo je potrebno, da odpadek usmerimo na pot recikliranja.

 

Za lažjo predstavo, kaj stroškovno pomeni ločevanje odpadkov, je tu nekaj konkretnih podatkov za nadaljnje ravnanje z komunalnimi odpadki, ki jih na prevzemnih mestih (ekoloških otokih) in v zbirnem centru zbere izvajalec javne službe:

  • Z vso pravilno ločeno zbrano embalažo plastiko, papir, kovino, steklo in iz sestavljenih materialov ter električno in elektronsko opremo izvajalec zbiranja skoraj nima dodatnih stroškov. Enako velja tudi za skoraj vse nevarne komunalne odpadke. Izvajalec zbiranja ima z njimi le stroške predhodnega skladiščenja, vse ostale stroške pa pretežno nosijo izvajalci tako imenovanih shem, ki imajo prihodke določene iz drugih virov.
  • Biološko razgradljive komunalne odpadke izvajalec zbiranja oddaja v kompostiranje izvajalcem, ki imajo za to ustrezna predpisana okoljevarstvena dovoljenja. Cena kompostiranja se giblje v razredu 80 EUR/tono in narašča. V primeru, da ima gospodinjstvo svoj kompostnik in biološke razgradljive odpadke kompostira samo, tega stroška ne plačuje.
  • Mešane komunalne odpadke zbiralec v nadaljnje ravnanje odvaža izvajalcu javne službe obdelave in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov. Za občane Občine Šempeter-Vrtojba to storijo v centru za ravnanje z odpadki Kostak v Krškem. Cena obdelave in odlaganja se giblje skupaj s prevozom okoli 135 EUR/tono. Vsak kilogram embalaže, papirja, biološko razgradljivih odpadkov in nevarnih odpadkov, ki pristane med mešanimi komunalnimi odpadki, drastično poviša stroške nadaljnjega ravnanja z njimi.

 

Z ločevanjem odpadkov torej v prvi vrsti varujemo okolje. Odpadke ločujemo zase. In ne pozabimo: ločevanje odpadkov ne zahteva veliko truda niti časa, le malo dobre volje.

Oglejte si tudi