Logo MojaObčina.si
DANES
11°C
5°C
JUTRI
18°C
5°C
Oceni objavo

Zopet smo se zbrali v gozdu nad sv. Nežo

Trinajstega januarja 2018 smo se domoljubi, simpatizerji NOV in spoštovalci žrtev nacističnega terorja zopet zbrali v gozdu nad sv. Nežo na Koroškem Selovcu in se poklonili spominu na sedem pobitih talcev, ki so 12. januarja 1945 končali svojo mučeniško pot. Na vsakoletnih komemoracijah se na tem mestu zbere med dvesto in tristo ljudi in tudi letos je bilo tako. Na mesto spomina prihajajo ljudje iz različnih koncev, tradicionalni so ravenski taborniki, člani ZB iz Dravograda in Raven na Koroškem, domačini iz okoliških kmetij, svojci pobitih talcev itd. Pomembno vlogo pri ohranjanju spomina imajo učenci Osnovne šole s prilagojenim programom iz Raven na Koroškem, ki nosi ime najmlajšega med pobitimi talci, sedemnajstletnega Andreja Kotnika – Juričevega Drejčka. Sodelovanje učencev in sodelavcev na šoli je široko zastavljeno: pripravijo pomemben del kulturnega programa, obiskovalce komemoracije na cilju pohodov pričakajo tudi s toplim čajem, ki se v mrzlem januarskem dopoldnevu zelo prileže.

Občinska organizacija ZB za vrednote NOV Ravne na Koroškem, ki je vsakoletni organizator komemoracije, je letos angažirala za slavnostno govornico zgodovinarko in vsestransko angažirano znanstvenico – zgodovinarko,  domačinko in članico naše organizacije dr. Karlo Oder. Kot nekaj novega, svežega, so udeleženci ocenili njen nagovor. Kulturni program je popestril mešani pevski zbor Markovič Kristl – Mato iz Črne na Koroškem.

Predsednik Občinske organizacije ZB za vrednote NOV je uvodoma pozdravil navzoče, med njimi generalnega sekretarja ZZB Slovenije in podžupana občine Ravne na Koroškem Aljaža Verhovnika, poslanca Državnega Zbora Antona Danila Ranca in Bena Kopmajerja, v nadaljevanju pa je na kratko opisal kalvarijo sedmih talcev na zadnji dan njihovega življenja.

Glavnina talcev je prišla v gestapovske roke na Novega leta dan 1945, ko so jih zajeli pri Jurčku pod Uršljo goro, nekaj pa tudi drugje, vendar najkasneje konec decembra 44. V dravograjski gestapovski mučilnici so se nato gestapovci deset dni izživljali nad ujetimi partizani, jih zasliševali, pretepali in mučili, dvanajstega januarja zjutraj pa so jih naložili na kamion in odpeljali proti Dobrijam. Pri spodnjem železniškem mostu (Mališnikovem) je sedem talcev obkroženih z 28 gestapovci in esesovsko policijo izstopilo in peš so nadaljevali ob železniški progi skozi Dobrije. Juričev Drejček je to jutro tako zadnjič videl rodno hišo in zadnjič je na pragu sosednje domačije uzrl soseda Potočnika, ki mu je, ko je videl domačina vsega bolnega, lačnega in pretepenega, Drejčku ponudil kruha. Pa je to preprečil gestapovec s puško rekoč: »Der wird kein Brot mehr brauchen! (ta ne bo potreboval več kruha)«. Kolona je nadaljevala pot mimo Korena in  Pokržnika. Tu je domači sin med vklenjenimi spoznal svojega sošolca Drejčka in tudi on mu je ponudil kruha, pa so Nemci njegovo namen znova preprečili. Šli so mimo Mrakove kmetije v Pelčevo reber in se tu za nekaj časa ustavili. Zelo verjetno je, da so Nemci že tu nameravali končati življenjske poti talcev, a so se premislili in nadaljevali pot do Mežnarjeve kmetije. Nekaj policistov je tu vstopilo v hišo in so povpraševali gospodinjo, če so kje v bližini partizani. Od Mežnarja so krenili navkreber in prišli po poti naprej v gozd nad domačijo. Na tem mestu so opravili svoje krvavo delo in pustili pobite ležati, kakor so pač padli pod streli.

Udeleženci komemoracije so si obljubili, da se čez leto zopet srečajo na mestu spomina.

 

Maksimiljan Večko

Oglejte si tudi