Dediščina prehrane v Kropi in Kamni Gorici
Nova številka Vigenjca prinaša poglobljene članke o značilnosti prehrane in vsega, povezanega z njo, v Kropi in bližnji Kamni Gorici. Avtorji so med drugim raziskali običajne kroparske jedi, recepte, pridobivanje živil, prostor kuhanja, celo (narečno) besedje, ki se nanaša na področje priprave hrane.
Zbrane članke je prispevalo več strokovnjakov, ki so znotraj kulinarike raziskovali vsak svoje področje.
In sicer: Zgodovinar iz Krope Toni Bogožalec orisuje način oskrbe s hrano od nastanka stalnih železarskih naselij pod Jelovico do konca prve svetovne vojne.
Odvisnost žebljarjev od fužinarjev in njihovih naslednikov pri oskrbi z vsakodnevnimi življenjskimi potrebščinami in živili v času, ko so v Kropi ugašale fužine in vigenjci, opisuje etnologinja in kustodinja Kovaškega muzeja Saša Florjančič.
Trije članki obravnavajo kulturo prehranjevanja v Kropi in Kamni Gorici v 20. stoletju, nastali pa so v sodelovanju s Kulturnim društvom Kropa in Kulturno-turističnim društvom Kamna Gorica. Pisci potrjujejo tezo, da so osnovna živila, ki so nekoč sestavljala prehrano Kroparjev in Kamnogoričanov, ostala sestavni del prehranjevanja še v celotnem 20. stoletju. Večje spremembe pri izbiri živil in načinih priprave so avtorji člankov, za Kropo teolog Anže Habjan ter dolgoletna sodelavka Kovaškega muzeja, vodička Metka Kavčič, za Kamno Gorico pa etnologinja Kaja Beton, ugotovili šele po letu 1970.
Etnologinja in konservatorska svetovalka Saša Roškar, sodelavka kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, predstavlja pregled pisnih virov o ognjiščih v Kropi in jih primerja z ostanki ognjišč, dokumentiranih v zadnjih desetih letih.
Muzejska svetnica za etnologijo Gorenjskega muzeja v Kranju mag. Tatjana Dolžan Eržen predstavlja tradicionalno kuharsko pohištvo, posodje in orodje iz časa kuhanja v vigenjcih in na ognjiščih fužinarskih hiš, ki je ohranjeno v zbirki Kovaškega muzeja.
Zadnji prispevek, napisala ga je dialektologinja dr. Jožica Škofic, znanstvena svetnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predstavlja kroparsko narečno izrazje, povezano s hrano, njeno pripravo in načini uživanja, ki ga je dokumentirala v zadnjih treh desetletjih ob raziskavah kroparskega krajevnega govora.
Prosimo, spoštujte priporočila za varen obisk muzejev in galerije.
