Iz Preddvora smo se v slabem vremenu in malo v dvomih, ali bo pohod zaradi dežja sploh uspel, odpravili nekaj po 7. uri. Deževalo je vso pot, šele ko smo se s Postojnskega spustili proti Primorski se je začelo svetliti in okrog Črnega Kala celo jasniti. S kombiji smo se skozi vasi Kubed in Grašiče zapeljal do Sočerge in parkirali pri cerkvici sv. Kvirina nad Sočergo. Od cerkvice smo jo peš mahnili po markirani poti čez planoto, poraščeno z nizkimi borovci in brinjem. Na čistini pa so že zažarela v nas barvno prelivajoča se rdeče- rumena, vijoličasta, oranžna in zelena grmovja ruja. Pogosto smo se ustavljali in se čudili neopisljivi lepoti barv jesenskega ruja. Po vrhu grebena smo hodili in se počasi spuščali proti vrhu Veli Badin nad robom sten, kjer je tudi vpisna knjižica. Po naslednje pol ure hoje nas je pot obrnila nazaj in nas peljala do kamnitega oboka, imenovanega naravni most. Hoteli smo priti prav do spodmolov, največje znamenitosti te kraške planote, pa je bila pot zaprta. Spodmoli, nekaj manj kot 30 m visoke pečine, so naravno oblikovane stene s kapniki zelo različnih barv in s posebno toplo mikroklimo, ki se ustvarja v objemu sten. V stenah gnezdijo ogrožene ptice, npr. puščavec, skalni golob, rdeče lastovke in planinski hudournik. Spodmoli so zaradi previsne oblike dobili ime »ušesa Istre«, ker se v njih sliši vse, kar se dogaja v dolini.

V travi pod kamnitim naravnim mostom smo posedli k malici. Za bogato pojedino je poskrbela naša pohodnica Martinka, ki je ta dan praznovala rojstni dan. Voščili smo ji vse najboljše in še veliko skupnih planinskih pohodov.

Po krajšem počitku in razgledovanju po Čičeriji in čez mejni prehod Požane na hrvaško stran, smo se po isti poti vračali proti izhodišču, cerkvici sv, Kvirina nad Sočergo. Spotoma smo nabirali ruj, da nam bo še kakšen teden rožnato barval naše domove.

Ivka Sodnik
Foto: Janez Planinc