Logo MojaObčina.si

Preddvor

DANES
8°C
5°C
JUTRI
12°C
-2°C
Deli
1600

IZLET PD PREDDVOR NA KORADO

V soboto, 9. 3. 2019, je 35 članov PD Preddvor obiskalo Korado v Goriškem hribovju. Vodila so nas domača vodnika Borut Grašič in Aleš Drekonja ter in članica Upravnega odbora PD Brda vodnica Sonja Piršič.

Ob sedmi uri smo se z avtobusom odpeljali iz Preddvora s postankom na Lomu in z avtoceste zavili na izvozu za Šempeter proti Gorici. Na zadnjem krožnem križišču, kjer se je bil prvi odcep proti Sveti Gori in naprej proti Čepovanu, naslednji proti Tolminu, naš pa proti Podsabotinu, Humu, Kojskemu, Vrhovlje pri Kojskem, kjer so se nam pridružili člani prijateljskega PD Brda. Skupaj smo se zapeljali do izhodiščne točke za peš hojo v kraj  Nozno. Vodnica Sonja Piršič nam je pokazala, kam se bomo povzpeli, nas seznanila s postanki in zanimivostmi na poti.

Najprej smo se povzpeli do zapuščene vasice Slapnik, ki je danes zapuščena, šteje pa 17 hiš, nekdaj pa se je tu dobro živelo, vsaj tako lahko preberemo v različnih zapisih. Vaščani so jo dokončno zapustili v osemdesetih letih, ko so se za boljšim zaslužkom odselili v bližnji Anhovo in na Koprsko, pa tudi v  tujino, predvsem Ameriko in Avstralijo. Vasica je medijsko postala prepoznavna letos, ko je v javnost prišla novica, da še neimenovani  vlagatelji želijo obnoviti ter ob tem posneti resničnostni šov. Vsako hišo naj bi obnavljal po en par iz različnih evropskih držav. Občina Brda je preveč približali. zainteresiranim vlagateljem ponudila pomoč in jim pomaga pri pridobivanju lastništva hiš in zemljišč okoli vasi. Novi lastniki, ki jih na občini še ne razkrivajo, neuradno pa naj bi šlo za večjo medijsko hišo iz tujine. Obnova vasi naj bi trajala naslednja tri leta. Mi smo se sprehodili med in pod propadajočimi in deloma tudi že podrtimi hišami ter občudovali veličastnost in različnost zanimivih motivov in prelepih kamnoseških detajlov. To je bilo namreč nekdaj naselje premožnih kmetov. Svoje pridelke, predvsem drva in kostanje, so prodajali v Italiji, doma pa so zase pridelali vse potrebno za preživetje. Vrtovi so bili na zemljiščih ob vasi, precej je bilo tudi živine.

Od tu smo se najprej povzpeli navzgor do prav tako zapuščenega zaselka Podpoznik z edino propadajočo hišo. Kot se spodobi za Brda sta se menjavala vzpon in spust, dokler se dokončno nismo spustili strmo navzdol po ozki in nemarkirani poti v skoraj suho grapo, v kateri je bila med drugo svetovno vojno bolnišnica in potem navzgor do vasice Brezovk. Predno smo prišli v vas, so nas Gorenjce razveselile cvetoče marelice! V vasici smo lahko občudovali že nekaj obnovljenih domačij. Pred najlepšo smo imeli postanek za malico in  odkrivanje zanimivosti notranjega dvorišča – borovih gosenic, ki so bile vabljive za naše radovedne poglede, a strupene za dotik s kožo. Torej se jim nismo preveč približali. Kot zanimivost naj zapišem, da smo občudovali njihovo skrb za skupnost dotikajočih se gosenic z začetkom in koncem telesa. Ko je eden od nas s palico prekinil povezavo med prvo in eno od vmesnih gosenic, se je prva takoj ustavila, dokler ni bila kolona spet strnjena. Poučno!

Sledil je le še zadnji, najstrmejši del poti do vrha Korade. Ne vem, kaj nas je nenormalno hitro porivalo naprej, saj smo dobesedno tekli v hrib do ceste. Seveda, tu naj nas bi čakal avtobus. Ker ga ni bilo, peljal je namreč predaleč, smo se v manjšini podali naprej proti vrhu po cesti. Mi smo se ostalim pridružili v avtobusu tik pred zadnjim ovinkom. Kasneje si kar nismo mogli odpustiti, da nismo še tisti zadnji kilometer prehodili peš, kajti prav toliko je bil tudi zadnji del pešpoti od avtobusa oddaljen od vrha Korade na 812 metrih kot najvišjem vrhu Goriških Brd. Le Anica Martinjak je našla zanimivo družbo kolegice iz enega od tamkajšnjih Mercatorjev in sta jo skupaj po bližnjici mahnili proti vrhu. Bravo Anica! Šli smo mimo cerkvice sv. Genderce in obeležja ter se po nekaj metrih spustili do Zavetišča na Koradi na višini 802 metrih, ki je odprto ob koncu tedna ali po dogovoru. Člani tedaj še Planinske skupine Brda iz PD Nova Gorca so se leta 1983 odločili, da zgradijo planinsko zavetišče na ostankih italijanskega topovskega položaja iz prve svetovne vojne. Z deli so začeli leta 1984, slovesna otvoritev je bila 25. avgusta 1991.

Po kosilu v domu smo si nazaj grede na razgledni točki na panoramski tabli ogledali številne vrhove, ki jih tu vidimo v jasnem vremenu. Proti  vzhodu se odpre pogled na Banjško planoto, Trnovski gozd, Porezen in Blegoš; proti jugovzhodu na Sabotin, Skalnico ali Sveto goro ter naprej na Nanos; na južni strani se vidi vse do Ogleja in na zahodu se vidi Furlanska nižina s predgorji Dolomitov in na  severu  Beneška Slovenija, Stara gora in naprej desno v daljavi vrhovi Kaninskega pogorja in vzhodnega dela Julijskih Alp, kjer izstopata Krn in Triglav. Mi smo se spustili do avtobusa in se s šoferjem Andrejem srečno ob devetih zvečer pripeljali nazaj v Preddvor.

Zanimiv izlet, spet nekaj za tiste, ki smo navajeni začeti v dolini in priti naravnost do najvišje točke poti. Tokrat so si izmenično podajali roko vzponi in spusti z zanimivostmi na poti, ki jih je izbrala za naš pohod vodička Sonja iz PD Brda. 

 

Zapisala: mag. Franceska Žumer

Fotografije: Aleš Drekonja in Živko Drekonja

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi