Na eni od fotografij vidimo ostanke mogočnega utrjenega kamnitega obroča (kamenje = griža) iz bronaste in železne dobe, dolge več kot en kilometer, višine do 7m in debeline do 10 m. Gradišče obsega površino več kot 4,2 ha, s čimer se uvršča med srednje velika gradišča.
Na Krasu najdemo veliko višinskih naselbin ali gradišč, pa tudi nižinskih, kakšna je Debela griža. Graditelji so jo premišljeno umestili med kraške doline, ki so prevzele vlogo strmih pobočij. Zgodovinarji pravijo, da so znotraj obzidja prevladovale štirioglate koče, grajene iz kamna ali iz vej, z bivalnim prostorom, ognjiščem in prostorom za shrambo. Da se zelene površine znotraj gradišča ne zarastejo, sedaj, ko ni več naseljencev, skrbi okrog 30 koz. Ni natančno znano, kdo so bili prvotni prebivalci gradišč; rimski viri navajajo, da so v njih prebivali Histri, ljudstvo ilirskega izvora.
V komenski občini je drugo večje gradišče ob vasi Sveto, manjša pa v bližini vasi Ivanji Grad, Škrbina, Hruševica, Kobdilj in Štanjel.
Na ogled komenske Debele griže se je vredno odpraviti tudi zato, ker je v Volčjem gradu prijazna biodinamična izletniška kmetija Pri Kamnarjevih, kjer ob vikendu strežejo samo ekološko in doma pridelano hrano. Gostov jim ne manjka, tako da je težko dobiti prosto mizo. Druga zanimivost Volčjega Gradu je Vaški dom, stara kraška hiša, ki jo je občina kupila vaščanom zato, da se imajo kje srečevati, poklepetati in poskusiti teran ter pršut, ki so ga pridelali.
Ivka Sodnik
Foto: Janez Planinc