Pot nas je naprej vodila v mesto Arqua Petrarca v deželo Veneto, kjer je kraj dobil ime po Francescu Petrarci, ki jih je zadnja leta preživel v tem kraju in je znan zlasti po sonetih v katerih je opeval svojo nesojeno ljubezen Lauro. Ogledali smo si to vasico in cerkev sv. Marije. Nedaleč od Padove pa se vzpenjajo Evgenijski griči. So vulkanskega izvora in vrhovi gričev so stožčaste oblike, ob vznožju pa so številne toplice in topli izviri. Pokrajina je zelo rodovitna, zasajena z vinskimi trtami, oljkami in tu uspevajo žižule.

Naslednja točka našega čudovitega izleta pa je bila mesto Padova, ki se ponaša s številnimi trgi, cerkvami in palačami. Ogledali smo si baziliko sv. Antona Padovanskega, ki je bila sezidana v začetku 14. stoletja. Je nenavadna povezava romanskih in gotskih oblik ter bizantinskih kupol. V njeni pisani notranjosti kraljuje kar nekaj znamenitosti umetniških del – Donatelov »Veliki oltar« in freske, najbolj znana pa je kapela z relikvijami v kateri so shranjeni svetnikovi lasje, brada in jezik. Cerkev je vedno polna romarjev iz vsega sveta. Zadnji utrinek Padove pa je bila prava dišeča kavica v bližnji kavarnici. Prav tako nas je ves dan razvajal prevoznik Rozman-bus s kar dvema malicama, pijačo in sladico.

Preživeli smo čudovit sončen dan, poln lepih vtisov in doživetij, čeprav je zjutraj kazalo na dež in tudi zvečer se je vlilo, ko smo vstopali na avtobus za odhod proti domu. Da bi bilo le še več tako lepih izletov  in da bi nam zdravje dopuščalo takšna potovanja!

Marija Velikanje