Logo MojaObčina.si

Preddvor

JUTRI
1°C
-7°C
SOB.
4°C
-9°C
Deli
1171

Pogovorni večer z Markom Juhantom

Četrti pogovorni večer Naš gost je v okviru šole za starše vrtčevskih in šolskih otrok potekal v avli preddvorskega vrtca Storžek; Ivka Sodnik je namreč v goste povabila znanega slovenskega predavatelja, pedagoga in vzgojitelja Marka Juhanta. Prostor je bil poln do zadnjega kotička, k čemur je gotovo največ prispeval sloves predavatelja, ki je na vprašanje, zakaj je tako popularen odgovoril, da zato, ker pove, tako kot je, poslušalci se v njegovih zgodbah in primerih najdejo, saj ne temeljijo na teorijah ampak na dejstvih. Tudi tekom preddvorskega pogovornega večera je to večkrat dokazal.

Poudaril je, da so nekdaj starši učili in vzgajali spotoma, danes pa vzgoja staršem predstavlja projekt. »Svet gre naprej, vrednote so se zamenjale in temu se je treba prilagoditi. Nekdaj so starši želeli, da otroci zrastejo v poštene in delavne ljudi, danes želijo, da so uspešni in srečni. Delavnosti smo se naučili tako, da smo delali, sodelovali pri opravilih in čeprav nam je bilo marsikdaj odveč in težko, smo po opravljenem delu čutili zadovoljstvo. Danes želimo otroke zaščititi pred neuspehom, zato jim nalagamo prelahke dolžnosti, zato zadovoljstva na koncu ni. Starši razmišljajo, kako motivirati otroka, da bo sploh nekaj začel, nadaljeval in dokončal. Prav je, da otroci sodelujejo pri vsakdanjih opravilih, s tem dobijo izkušnje. Na primer, sin gre z očetom registrirat avto, kjer dobi izkušnjo, da mora tudi oče počakati v vrsti. Petletnik pomaga pri pospravljanju nakupljenih živil v omare. Namreč, če zna vzeti čokolado z najvišje police, je vsekakor dovolj velik, da bo sodeloval tudi pri polnjenju omare. Obstajajo jasni seznami, kaj otrok pri določeni starosti zmore.«

Kje pa danes, ob vseh šolskih in obšolskih dejavnostih, sploh najdemo čas za sodelovanje pri družinskih opravilih? Glede obšolskih dejavnosti je treba pretehtati, kaj je potrebno, meni Juhant. Važno je, da je otrok dovolj zunaj, da ima možnost nekontrolirane igre, to je igre, pri kateri si otroci sami postavljajo pravila. Neka ameriška raziskava je pokazala, da so tudi na prestižni univerzi uspešnejši tisti študentje, ki so samostojni in obvladajo več domačih opravil.

O vzgajanju otrokove odgovornosti sta gost in voditeljica odigrala nazoren družinski prizor: najstnica je z nezadostno oceno prišla iz šole, oče je ni okregal, ni znorel, pač pa ji je le postavil vprašanje: Kaj boš pa zdaj? Z vprašanji jo je vodil do načrta, kako bo oceno popravila, to je zapisala, na kar se starš opre, ko otrok poskuša ubirati krivine. »Otrok pri domačem delu za šolo rabi nadzor, ne pa inštrukcij, torej da se ga usmeri k pripravi prostora, da se organizira kdaj, kaj in koliko se bo učil. Odgovornost vzgajamo tako, da ne prevzemamo otrokove odgovornosti. Ne učimo se namesto njega in mu ne izdelamo plakata. Otrok mora čutiti posledice, če nečesa ni naredil. Če otrok v šoli ne zna, niso krivi starši, ampak otrok, ki se ni naučil.« Po drugi strani pa je zelo pomembno, da vidimo otrokove dobre lastnosti, ob čemer se otrok dobro počuti in kar ga žene k pravilnem ravnanju. Dobra ideja je pisanje dobrega v Juhantovo knjižico Družinska zakladnica.

Predavatelj je pojasnil tudi razliko med agresivnimi in nasilnimi otroki: agresija je lahko zgolj divje ščitenje svojih interesov, v nasilje pa preide, ko gre za ravnanje, katerega namen oziroma želja je škodovati drugemu. In zakaj je takšnih otrok danes več kot nekdaj? »Ker se je današnjim otrokom naporno prilagajati, ker je vse dovoljeno, potrebe in želje otrok so takoj zadovoljene, ne znajo obvladovati in izražati močnih čustev, ker s tem nimajo izkušenj, ščitimo jih, vse jim je dovoljeno. Otroci niso frustrirani z nobeno situacijo, otrok pa mora doživeti mejo in NE.«

Več vprašanj so Marku Juhantu zastavili tudi obiskovalci. Na njihovo pobudo je spregovoril o pomenu lika matere in očeta, v zvezi s tem tudi o vzgoji na 7 oziroma na 2 prestavi (mame večkrat opozorijo, očetje običajno le enkrat, sledi pa ukrep); o izkušnji odločanja med kremšnito in čokoladno torto, ker obeh pač ne bo dobil, to pa je lahko koristno tudi kasneje, ko se bo fant odločal med dvema dekletoma. »Nekaj je hudo narobe, če otrok ne zna obrisati nosa, zna pa uporabljati tablico,« je o uporabi elektronskih naprav pri otrocih povedal gost in dodal, da se bodo zagotovo naučili uporabe vsega, ko bodo to potrebovali, zato učenje tega v ranem otroštvu nima pomena. In zakaj današnji otroci večinoma ne marajo hoditi v šolo? »Ker morajo tam slediti navodilom, to pa je zanje naporno. Niso svobodni, nočejo biti vodeni in to doživljajo kot kazen. V šoli dobijo izkušnjo tekmovanja in ne sodelovanja. Da se pride do zadovoljstva po opravljenem delu, mora biti tudi naporno.«

Pogovorni večer z Markom Juhnatom je torej prinesel veliko vzgojnih receptov. Pa ti res delujejo? »Delujejo, vendar ne za vse in v vseh pogojih, za večino pa so učinkoviti. Kar potrebujejo vsi otroci, brez izjeme, je pa brezpogojna ljubezen. Ljubezen brez besede »ampak«,« je sklenil gost in za svoj iskriv nastop požel bučen aplavz.

Petra Lombar Premru

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!
Digitalni marketing v Slovenij