Nadzornik pri Komunali Kranj Ivan Grginič je uvodoma spregovoril o stroki: predstavil je vključenost podjetja Komunala Kranj v lokalno okolje, nato pa še ločevanje odpadkov na izvoru, z namenom, da se odda posebej tisto, kar se bi dalo še uporabiti oziroma reciklirati. Spregovoril je o novih, okolju nenevarnih tehnologijah za predelavo odpadkov, pri katerih se ob toplotni obdelavi le-teh pridobiva energijo. »Žal zakonska podlaga o prepovedi toplotne obdelave odpadkov te napredne tehnologije v Sloveniji onemogoča,« pravi Grginič. Upa, da se bo zakon kmalu spremenil, hkrati ga skrbi, da bomo tedaj uvedli kakšne cenejše a zastarele variante. »Namreč družbe brez odpadkov ni. Treba je težiti k temu, da jih ustvarimo čim manj, da se stvari večkrat ponovno uporabijo in reciklirajo, ter da odpadki ne pridejo v okolje.«
O vzpostavljanju reda in nadzora na ekoloških otokih pa je spregovoril Igor Viktor Bizjak, vodja sektorja za ravnanje z odpadki pri Komunali Kranj. Uredba določa, da je en otok na 500 prebivalcev, torej bi jih glede na število ljudi v preddvorski občini potrebovali 8. Imamo jih enajst, tri najbolj kritične bil lahko umaknili. Trenutno je največ težav z nepravilnim odlaganjem na ekoloških otokih v središču Preddvora in na Spodnji Beli. Kot je povedala občanka, na slednjem poleg zbiralnikov nekdo redno odlaga tudi ostanke hrane, kar je privabilo glodavce in druge prostoživeče živali, ki to raznašajo. K njunemu ukrepanju kliče tudi struga potoka tik ob ekološkem otoku. Bizjak se strinja, da je problematika resna: »Lani smo na območju Preddvora za odvažanje narobe odloženih odpadkov opravili 120 dodatnih delovnih ur, na celotnem območju, kjer za odpadke skrbi Komunala Kranj pa kar 1396 ur, v kar niso vštete strojne ure, vsega skupaj pa smo ob otokih pobrali kar 500 ton odpadkov. Kršitelje je težko dobiti. Če se jih zaloti, se jim izreče opozorilo oziroma se jih oglobi, za kar je pristojen medobčinski inšpektorat. Kamere so v nasprotju z varovanjem osebnih podatkov, zakon ščiti kršitelje. Edina rešitev, ko bo omogočila, da na nekem mestu smeti ne bo več, je odstranitev otoka.« Precej pripomb na to so dali navzoči občani, ki menijo, da bi odstranjevanje ekoloških otokov povzročilo, da bi se odpadki znašli v gozdu ali kje drugje v naravi. Menijo, da bo bilo treba poostriti nadzor, s kamerami ali pa zaposliti čuvaja. »Smeti ne bo manj. Čeprav stremimo k temu, da bi jih bilo manj, je svet naravnan drugače. Saj v trgovini niti peteršilja ne moreš kupiti brez velike plastične embalaže,« je dejala občanka. Problem so tudi polni zbiralniki, onesnaženost le teh ter majhne odprtine za odlaganje, zato se porajajo ideje, da bi se »zvonove« zamenjalo z zabojniki. Župan celo razmišlja, da bi se jih zaščitilo z lesenimi ohišji in tako pripomoglo k estetskemu videzu. Vse to je možno, pravi strokovnjak s Komunale Kranj in dodaja, da trenutno načrtujejo čiščenje zbiralnikov za odpadke na ekoloških otokih.
Več vprašanj in pripomb so občani izrazili tudi glede zbirnih centrov, kamor lahko na podlagi poravnanih komunalnih položnic enkrat mesečno odpeljejo 1 kubik kosovnih odpadkov. Župan Rok Roblek si prizadeva, da bi le-te lahko občani Preddvora vozili v vse zbirne centre, ki so v upravljanju kranjske komunale in ne le v Tenetiše in Zarico. Svojega zbirnega centra namreč zaradi visokih cen gradbenih storitev zaenkrat še ne bomo imeli. Povprašal je strokovnjaka s komunale glede možnosti skupnega kosovnega odvoza, kot je mogoče v Kranju. Bizjak je pojasnil, da imamo tudi občani Preddvora možnost naročiti odvoz 2 kubikov odpadkov od vrat enkrat letno, najem zabojnika pa je možen le v večstanovanjskih objektih. Ob tem še vedno lahko 1 kubik mesečno sami peljemo v zbirni center. Lahko pa naročimo odvoz 5 kubikov, vendar se razlika doplača. Glede na to, da običajno potrebo po kosovnem odvozu povzroči prenavljanje ali generalno čiščenje doma, ko je odpadkov več kot zgolj kubik, in glede na to, da mnogo plačnikov komunalnih storitev odpadke v zbirne centre odpelje le enkrat letno, je s strani občanov prišla pobuda, da bi se opredelilo večjo količino kosovnih odpadkov za daljše časovno obdobje, torej bi lahko pripeljali npr.4 kubike v enem mesecu, potem pa pol leta nič. Pristojni so pobudo vzeli na znanje, obljubljajo, da jo bodo preučili.
Burna debata se je razvila in tudi ostre besede je bilo slišati med obiskovalci, župan pa je poudaril, da smo se zbrali z namenom, da si prisluhnemo in poskušamo poiskati konstruktivne rešitve. Ena od njih je tudi ozaveščanje, kakšno je pravilno ravnanje s smetmi. Prav slednje je vzrok, da je v marcu v Preddvoru zaživel projekt »Korak za čist naravo našega kraja«, ki ga občina organizira v sodelovanju s skavti in Zavodom za turizem. »Gre za enkrat mesečne dogodke ali izzive. Marca je bil to poučni sprehod, aprila se pridružujemo svetovnemu izzivu »očistiizziv«. Poiščite divja odlagališča, kupe smeti, ki uničujejo naše okolje ter počistite vso nesnago, ki tja ne spada. Pri tem posnemite sliko sebe na smetišču pred in po končanem čiščenju ter ju nam pošljite do 29. aprila. Več o akciji si lahko preberete na spletu ali na plakatih,« je dejala Manja Primožič ter vsem navzočim ponudila poseben izziv: listek z napisano vrsto odpadkov je bilo potrebno razvrstiti v ustrezen zabojnik. Ja, premisliti je treba, preden odložiš odpadek – pa če je to star časopis, plastenka ali zavržena fotografija.
P.L.Premru
