Čebelarji ČD Fran Lakmayer Preddvor smo se 26.4. 2025 udeležili strokovne ekskurzije po dolenjski, na kateri smo obiskali Cistercijansko opatijo Stična z muzejem krščanstva.

Cistercijanska Opatija Stična  je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edina opatija, ki še deluje. V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje, ki služi tudi kot župnijska cerkev.

Začetki samostana segajo v leto 1132. Samostan je kmalu po ustanovitvi postal pomembno versko, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Bogata samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja, ki so nastali v stiškem skriptoriju. V samostanu je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis, eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini.

Pot smo nadaljevali proti Višnji Gori, kjer smo si ogledali Hišo kranjske čebele, ki zajema obeležje, čebelnjak, Hišo kranjske čebele še posebej pa iztopa zelo poučna multimedijsko doživljajska razstava, kjer je nazorno predstavljena avtohtona slovenska čebelja pasma kranjska sivka.  Kranjska čebela je dobila ime po deželi Kranjski, v katero je spadalo tudi območje današnje Dolenjske. Leta 1857 je dr. Philipp Rothschütz v članku z  naslovom Aus Unterkrain (Z Dolenjskega) zapisal: »Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska.« To je bil prvi korak čebelarjev družine Rotschütz v slovensko čebelarstvo, ki so ga razvijali vse do leta 1909.

Slovensko čebelarstvo je doživelo svoj prvi razcvet v dobi razsvetljenstva z aktivno skupino čebelarjev in njihovimi pristopi. Drugi razcvet je slovensko čebelarstvo doživelo prav po zaslugi družine Rotschütz.

Strokovno ekskurzijo pa smo zaključili na Osredku nad Stično, kjer so nam na čebelarstvu Rogelj predstavili dobro prakso v čebelarstvu.

Podpredsednik ČD Fran Lakmayer Preddvor

Tomaž Kokl