Že lansko leto, ko sta dve mladi štorklji začeli graditi gnezdo na opuščenem dimniku preddvorskega gradu, smo pričakovali njun prvi naraščaj. Mojca Belec je o tem povprašala na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kjer so ji razložili, da mladi štorklji le pripravljata gnezdo za prihodnje leto. Preddvorski štorklji sta se to leto srečno vrnili z zimskega potovanja. Samec je priletel 4. aprila, čez pet dni je za njim priletela še njegova izbranka. Vreme v aprilu jima je bilo zelo naklonjeno, tako da sta hitro zgradili varno gnezdo. Štorklja je kmalu začela valiti in vse je kazalo, da bomo čez dober mesec že imeli prve preddvorske štorkljice. Po drugem maju pa se je vreme za štorklje grozljivo poslabšalo. Mraz, dež in veter so ju skoraj skozi ves maj neprestano bičali. Vojko Smolej, ki je najbližji sosed štorkljinega gnezda, je povedal, da je že mislil, da bo veter gnezdo vrgel z dimnika. Mojca Belec mi je 19. maja napisala: »Nič ne bo. Mama ne vali več. Na gnezdu stojita kot kup nesreče. Meni se para srce.«
K vsem tem nemogočim vremenskim razmeram v mesecu maju, so svojo napadalnost do štorkelj izkazovale še vrane. Posamezna vrana je zaokrožila nad gnezdom in se kot kamikaze vrtoglavo zaletela proti štorkljama, ki sta vsak napad uspešno odbili.
Narava je res nepredvidljiva. Temu, da sta se 15. julija 2019 prvič odkar Preddvor obstaja, ko je uplahnilo že vsako upanje, izvalili dve štorkljici, res lahko rečemo, da se je zgodil čudež.
In še nekaj ima gnezdo štorkelj pri nas v Preddvoru, kar gotovo nima nikjer drugje v Sloveniji. To je zelena breza, ki raste iz dimnika in služi kot zagrinjalo pred soncem.
Kakšna bo nadaljnja življenjska pot mladih štorkljic, je težko reči. V Prekmurju so mlade štorkljice stare že en mesec in bodo v jeseni že pripravljene za odhod. Kaj pa naši dve? Vojko Smolej je povedal, da jima je kot najbližji sosed pripravljen za čez zimo odstopiti sobo.
Držimo pesti, da bo prvi zarod preddvorskih štorkelj imel srečo v življenju.
Saj vemo, štorklje kraju, kjer se izvalijo, prinašajo blaginjo in življenjsko srečo!
Slavko Prezelj
