V petek, 6. septembra, zvečer je v preddvorskem kulturnem domu potekal pogovor o tem, kakšna naj bi bila po mnenju staršev bodoča slovenska šola. Šolsko ministrstvo ponovna pripravlja spremembe šolskega sistema in učitelji, ravnatelji in starši so povabljeni, da pri tem sodelujejo. Zveza aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS), ki je bila ustanovljena leta 2011, združuje svete staršev kar 250 slovenskih osnovnih šol in so povezani v 17 regionalnih aktivov, je pripravila zbir predlogov za spremembe pod skupnim nazivom »Za prihodnji razvoj slovenskega šolstva«. Na petkovem pogovornem večeru je Zvezo zastopal David Rupnik, vodja Aktiva staršev sedmih šol pod Krvavcem, v katerega je vključen tudi svet staršev preddvorske šole, sodelovala pa sta tudi Minko Križnar, predsednik sveta staršev v Preddvoru in Francka Planinc, dolgoletna učiteljica preddvorske šole. Med dokaj številnimi obiskovalci je bilo tudi veliko učiteljev, največ iz preddvorske šole. V pogovoru smo se najprej lotili problema učnih načrtov. Starši so prepričani, da so ti preobloženi s faktografijo in dostikrat prezahtevni za določeno starost otrok. Ugotavljajo tudi, da so učni načrti medpredmetno in vertikalno neusklajeni, čemur sta takoj ugovarjali dve učiteljici, ki sta, vsaj za matematično in naravoslovno področje, trdili, da ta ocena ne drži. Nadalje sta predstavnika staršev opozorila še na to, da otroci pogosto dobivajo takšno domačo nalogo, ki je ne zmorejo rešiti sami, zato so otroci manj izobraženih staršev v neenakopravnem položaju s svojimi vrstniki. Francka Planinc je poudarila, da mora biti domača naloga namenjena predvsem ponavljanju in utrjevanju znanja, zato se morajo učitelji v šoli prepričati, če so vsi učenci učno snov razumeli. Drugo področje, za katerega starši želijo, da se uredi, je uvedba ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v osnovni šoli. Starši so prepričani, da se tudi v šolah, enako kot na vseh drugih področjih, da meriti kakovost in v dvorani se je razvila debata, kaj je to dobra šola. Ugotovili smo, da je kakovost šole še vedno v največji meri odvisna od učiteljev, od njihovega načina poučevanja ter vzgojnega delovanja. Planinčeva je posebej poudarila, da učitelji na vsakem koraku vzgajajo predvsem z lastnim zgledom. Nadalje so starši v programu za boljšo šolo zapisali, da se mora okrepiti vzgojna moč šole. V ta namen morajo šole skupaj s starši in učenci pripraviti dobre vzgojne načrte, jih dosledno izvajati in približno na tri leta preverjati, če so še aktualni. Šole z dobrimi vzgojnimi dejavnostmi in ukrepi lahko obvladujejo tudi največje vzgojne probleme, žal  ravno na tem področju obstajajo med šolami velike razlike. V programu Za prihodnji razvoj slovenskega šolstva so starši nadalje zapisali, da mora šolski sistem zagotoviti stabilno in celovito učbeniško politiko, zagotoviti pravočasno obravnavo in enotne kriterije za otroke s posebnimi potrebami, uravnotežiti upravljanje osnovnih šol (imenovanje ravnateljev!) in okrepiti partnersko vlogo staršev v šolskem sistemu. Ravno pri tej zadnji točki se je pokazalo, da so si učitelji in starši še vedno precej vsaksebi. Učitelji so prepričani, da se starši preveč in neopravičeno vtikajo v delo učiteljev, starši pa opozarjajo, da se posamezne slabe izkušnje z nezadovoljnimi starši, posplošujejo na vse, in se starše neopravičeno razglaša za nasprotnike učiteljev.