Veličastnost Himalaje po poteh Magde Šalamon
Vsestranska Magda Šalamon je velika občudovalka gora, zato so jo poti vodile tudi na Himalajo. Tam je bila kar 16-krat in je tako spoznala obširno območje najvišjega gorstva na svetu. S svojim potopisnim predavanjem je navdušila številne obiskovalce Občinske knjižnice Prebold v četrtek, 16. januarja 2025.
Najprej nam je predstavila državo Nepal v južni Aziji z njenimi geografskimi, političnimi, verskimi in kulturnimi lastnostmi. Nato je predstavila odpravo na najvišjo goro na svetu, Mount Everest, saj je bila pod njegovim vznožjem v baznem taboru, ko so praznovali 30. obletnico zahtevnega vzpona slovensko-jugoslovanske odprave po zahodnem grebenu na ta vrh. Takrat je bilo v odpravi 25 alpinistov in šest spremljevalcev, skupaj z 20 tonami opreme.
V sklopu te obletnice je Magda opravila zahteven vzpon na 6189 metrov visok vrh Imja Tse v okolici Everesta, ki ga je slikovito opisala in vzbudila navdušenje pri gledalcih. Približala jim je tudi pot pod tretjo najvišjo goro na svetu, to je Kangčendzengo (8586 metrov), ki se dviga na meji med Nepalom in Sikimom ter velja za goro z najvišjo stopnjo smrtnosti.
Koraki so jo vodili še okrog masiva Anapurne I (8091 metrov), Gangapurne, Anapurne III, IV in II čez prelaz Thorong La (5416 metrov) v sotesko Kali Gandaki. Na tej krožni poti je pokazala alpinistično šolo v Manangu, ki je do zdaj izobrazila okrog 700 šerp, ki so šli skozi roke slovenskih inštruktorjev. S skupino pohodnikov se je povzpela tudi do baznega tabora Anapurne I.
Na koncu se je ob fotografijah podala na pot iz Shjabru Besija po dolini Langtang pod goro Langtang Lirung, kjer je leta 2009 izgubil življenje Tomaž Humar. Od tam se je povzpela še na Gosajkundska jezera. Predavanje je sklenila z mislimi legende slovenskega alpinizma Toneta Škarje, ki mu je v duhu posvetila ta večer: »Alpinizem je izraz volje do življenja, ne pa kulture smrti. V Nepalu nas poznajo zaradi Himalaje, cenijo pa zaradi velikega dobrega dela. Poslanstvo je v bistvu neke vrste ljubezen.«
Besedilo: Lea Felicijan
Fotografije: Darko Naraglav