Od tod smo se po Mornovi poti odpravili na Goro Oljko po nagelj. Ker pa je bil pohod  še posebej namenjen druženju gorskih stražarjev in varuhov gorske narave, smo se med potjo večkrat ustavili in marsikatero rekli o  problematiki varovanja narave, človeških posegih, invazivnih vrstah in še marsikaj. Na vrhu nas je pričakal topel čaj, vse planinke pa so seveda dobile v dar rdeč nagelj. 

Mnogo radovednih planincev pa je prišlo na pohod zaradi pasjega zoba, saj je tu njegovo rastišče, prav zdaj pa je ta v največjem razcvetu. Poleg pasjega zoba je še vedno veliko marjetic, vijolic, gozdnih telohov in jetrnika, poganja pa že tudi pljučnik. 

Dan je bil lep, sončen, prijetno druženje je bilo prekratko, končalo pa se je z obljubo, da se naslednje leto ob istem času spet zberemo.

Uroš Čotar